Kakšno vlogo ima spol na plačo zaposlenega, so skušali sociologi in ekonomisti na univerzah v Chicagu in New Yorku ugotoviti z raziskavo o izkušnjah moških in žensk, ki so spremenili spol, a so ohranili enako delovno mesto. Raziskava je pokazala, da so se moški, ki so postali ženske, na delovnem mestu počutili bolj diskriminirani kot ženske, ki so postale moški.
We find that while transgender people have the same human capital after their transitions, their workplace experiences often change radically.
Povprečna plača žensk, ki so postale moški, se je rahlo povečala, hkrati pa se je plača moških, ki so postali ženske, znižala skoraj za eno tretjino. Ta ugotovitev ustreza oceni, pravijo raziskovalci, da mnogi moški po spremembi spola izgubijo avtoriteto, doživljajo nadlegovanje ali celo dobijo odpoved delovnega razmerja. Istočasno pa ženske, ki postanejo moški, pridobijo na avtoriteti in njihovo mnenje postane bolj upoštevano.
These findings challenge the omitted variables explanations for the gender pay gap and illustrate the often hidden and subtle processes that produce gender inequality in workplace outcomes.
Neenakost plač za moške in ženske skrbi tudi poslance evropskega parlamenta, zato so evropsko komisijo pozvali, naj do konca leta 2009 pripravi predlog za revizijo obstoječih predpisov o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske. Poročevalka Edith Bauer ugotavlja, da v EU ženske v povprečju zaslužijo 15 odstotkov manj kot moški, po posameznih državah članicah pa je razlika med 4 in 25 odstotkov. V zadnjih 30 letih se to razmerje ni občutno izboljšalo. Eden od razlogov za to je sistem določanja plač, ki ne upošteva, da morajo ženske zaradi materinstva in drugih zunanjih dejavnikov poklicno kariero večkrat prekiniti.
Slovenska poslanka Romana Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED) je izpostavila, da ženske recimo v Sloveniji po izobrazbi nič ne zaostajajo za moškimi, na evropski ravni pa se je po njenih besedah treba problema razlik med plačami lotiti zaradi tega, ker “se razlike prepočasi manjšajo in v večini držav članic je žensk v politiki premalo, da bi lahko ustrezno opozorile na probleme, ki so povezani s spolom”. Manjšina lahko prepričljivo opozori na svoje probleme le, če je v določeni instituciji, kot sta vlada in parlament, zastopana vsaj s 30 odstotki.
Povprečni delež žensk v vladah držav članic in v parlamentih je nižji od 30 odstotkov. V evropskem parlamentu pa nas je 31 odstotkov, torej ravno nekaj več kot je kritična masa, da lahko uspešno opozorimo na probleme, povezane s spolom.
