Pri treh projektih najboljših evropskih projektih, ki jih je evropska komisija objavila v lični knjigi Raziskave za Evropo, Izbor zgodb o uspehu, so sodelovali partnerji iz Slovenije. Vipavski vinar Matjaž Lemut in mariborsko podjetje Center za izolacijo naravnih substanc (CINS) sta sodelovala v projektu Francoski paradoks – Dodatki k hrani iz rdečega vina iz skupine Kmetijstvo in hrana. Onkološki inštitut je sodeloval v projektu TRANSBIG o zdravljenju raka na dojki iz skupine Znanosti na področju življenja in zdravja. Študentom ljubljanske univerze pa je evropska komisija na podlagi projekta s področja sintezne biologije SYNBIOCOMM sofinancirala udeležbo na študentskem tekmovanju iz sintezne biologije (iGEM) v Bostonu v ZDA, kjer so letos spet odnesli glavno nagrado.

Francoski paradoks je eden od petih izbranih projektov s področja kmetijstva in hrane. Naslov izvira iz ugotovitve, da imajo Francozi kljub bogati kuhinji eno najnižjih stopenj bolezni srca v Evropi. Ključ tega fenomena je rdeče vino, ki je bogato z antioksidanti – snovmi, za katere je znano, da zagotavljajo zaščito pred vrsto bolezni vključno z boleznimi srca in rakom, piše evropska komisija. V okviru projekta so iz rdečega vina izločili omenjene zdravilne snovi in jih spremenili v brezalkoholni dodatek, ki ga je mogoče enostavno dodati različni hrani in pijačam, ne da bi vplival na okus. Na podlagi testov nameravajo ta dodatek dodajati ploščicam iz müslija, kruhu in mlečnim izdelkom. V projektu je sodelovalo 16 partnerjev, med njimi so bili proizajalci vina, raziskovalni laboratoriji in prodajalci živil iz 9 članic EU.

Diagnostična orodja, ki so jih razvili v okviru projekta TRANSBIG, pa bodo predvidoma kmalu pomagala bolnicam, ki zbolijo za rakom na dojki, da bodo lahko dobile zdravljenje, ki jim bo individualno prilagojeno. Splošen namen projekta je namreč prenos rezultatov poskusov v laboratorijih v orodja, ki jih zdravniki lahko uporabijo za bolj učinkovito zdravljenje bolnikov, ki zbolijo za rakom. Med drugim so preskusili orodje za ugotavljanje, katera bolnica po operativenem posegu potrebuje kemoterapijo in katera ne. Če se bo izkazalo, da deluje, se bo mnogo bolnic izognilo nepotrebni kemoterapiji, piše evropska komisija. V projektu TRANSBIG je sodelovalo 40 partnerjev iz 21 držav, med njimi so univerze, znanstveni inštituti, bolnišnice, ki imajo izkušnje z biomedicinskimi tehnologijami in zdravljenjem raka, organizacije bolnikov, združenja za boj proti raku in majhna podjetja s področja biomedicine.

Med projekti v skupini Kmetijstvo in hrana, kjer Slovenci niso sodelovali, je evropska komisija objavila projekt HEATOX. Nastal  je na podlagi ugotovitve iz leta 2002, da veliko predelane hrane, zlasti čips in druga ocvrta hrana, vsebuje visok odstotek akrilamida – to je molekula, ki lahko povzroči raka. Dolgo so to snov uporabljali pri proizvodnji plastike, lepil, papirja in kozmetike, pa tudi pri gradnji nasipov in predorov. Ko so akrilamid našli v hrani, so zelo malo vedeli o njegovem nastanku, pa tudi o vplivu na zdravje, čeprav so poskusi na živalih že pokazali, da je rakotvoren, zato ga je mednarodna agencija za raziskave raka uvrstila med snovi, ki pri ljudeh lahko povzročijo raka, navaja evropska komisija. Na podlagi raziskav v okviru projekta HEATOX je zdaj veliko več znanega, kako akrilamid nastane, kako vpliva na naše zdravje, predvsem pa kako različni načini priprave vplivajo na njegovo koncentracijo v hrani. Partnerji v projektu so razvili metode za ugotavljanje koncentracije akrilamida v različni hrani pri različnih temperaturah priprave. Na njihovi podlagi so proizvajalci živil pripravili priporočila in navodila, ki jih uporabljajo proizvajalci krompirja, peki, slaščičarji, proizvajalci žitaric in kave. Akrilamid uživamo predvsem z industrijsko proizvedeno hrano, v doma pripravljeni hrani ga je malo. Ker večina akrilamida nastane na koncu priprave, je priporočljivo hrano cvreti in peči do zlato rumene barve in ne do zlato rjave barve. To velja zlasti za opečene kruhke, pečenje in cvrtje krompirja, na podlagi izsledkov projekta HEATOX opozarja evropska komisija.

Projekt SEAFOODplus pa potrjuje splošno prepričanje, da je zdravo jesti morsko hrano. Partnerji, ki so sodelovali v projektu, so do te ugototovitve prišli na podlagi raziskav in analiz v ribogojnicah, laboratorijih, podjetjih za predelavo rib in bolnišnicah. Ena pomembnih odkritij projekta so nove poti, prek katerih je mogoče morsko hrano obogatiti  s snovmi, ki dobro vplivajo na zdravje. Količino selena, za katerega se je izkazalo, da varuje pred rakom, je recimo mogoče v ribah povečati tako, da jim nekaj dni preden jih ulovijo, v hrano primešajo česen, ki pa mora zrasti na vrtu, da vsebuje veliko selena. Po mnenju evropske komisije so pomembni tudi rezultati, ki bodo omogočili zmanjšanje števila zastrupitev z morsko hrano. Partnerji v projektu so recimu odkrili mikroorganizem, ki povzroča zastrupitev s histaminom, čeprav so morske živali skladiščene pri nizkih temperaturah. Živilska podjetja, gostinci in drugi, ki imajo opravka z morsko hrano, so že dobili navodila, kaj je treba storiti, da tovrstvo zastrupitev preprečijo. V projektu sodeluje kar 68 partnerjev iz 14 članic EU, Norveške, Islandije in Kanade.

Preostala dva projekta, ki ju je evropska komisija še izbrala v skupini Kmetijstvo in hrana sta Biološko kmetijstvo (QLIF) in Bolj zadovoljne živali (Welfare quality). Namen projekta QLIF je zagotovitev poceni in kakovostne biološko pridelane hrane. V letu 2006 je bil trg z biološkom pridelano hrano ocenjen na 25 milijard evrov, največ povpraševanja po tej hrani je v Evropi, Severni Ameriki in Vzhodni Aziji. Na globalni ravni kmetje pridelujejo hrano na biološki način na 30,4 milijona hektarov kmetijskih zemljišč, od tega jih je četrtina v Evropi. V EU že ima potrdilo za biološko pridelavo oziroma je v procesu izpolnjevanja standardov za biološko pridelavo 6 milijonov hektarov ali 4 odstotki vseh kmetijskih zemljišč. Avstrija  je z 11 odstotki država z največjim deležem kmetijskih zemljišč za biološko pridelavo v Evropi, ugotavlja evropska komisija. Projekt QLIF ima štiri cilje, ki so izboljšanje kakovosti in hranilne vrednosti organsko pridelane hrane, znižanje stroškov pridelave, minimalizacija rizika s področja varnosti hrane od kmetije do krožnika in nadaljnje zmanjšanje vpliva biološkega kmetijstva na naravo. V projektu sodeluje 33 partnerjev iz 14 članic, večinoma so univerze in inštituti.

Namen projekta Welfare quality je razviti orodja za nadzor razmer v farmah in informiranje potrošnikov o teh razmerah, da bi izboljšali življenjske razmere živali na farmah. V projekt je vključenih 44 partnerjev iz 17 držav, od tega 13 članic EU. V projektu sodelujejo znanstveniki, ki se ukvarjajo z vedenjem živali in raziskavami živali, sociologi in filozofi, pa tudi kmetijski strokovnjaki in izvedenci za genetiko. Ankete kažejo, da Evropejce vse bolj skrbi, v kakšnih razmerah živijo živali, od katerih meso in druge izdelke kupujejo v trgovinah. Vse bolj se tudi zavedajo, da je od razmer, v katerih živijo živali, odvisna kakovost živil.

V skupini Znanosti na področju življenja in zdravja je evropska komisija med najboljše projekte poleg obeh, v katerih sodelujejo Slovenci, uvrstila tudi projekt EMPRO, v okviru katerega partnerji razvijajo nov mikrobicid, ki naj bi v prihodnosti postal pomembno orožje za boj proti virusu HIV. V projektu sodeluje 27 partnerjev iz 11 držav, od tega iz 8 članic EU, preostali trije so iz Švice in dveh afriških držav. Vključene so univerze, raziskovalni inštituti, bolnišnice, farmacevtska podjetja, srednja in majhna podjetja, ki se ukvarjajo z molekulami, infekcijami z virusom HIV, kliničnimi testi, s proizvodnjo mikrobicidov. Projekt VIZIER naj bi pripomogel, da bi v prihodnosti znanstveniki lahko v nekaj tednih razvili zdravila proti novim virusom. V njem sodeluje 23 partnerjev iz 9 članic EU in Rusije. V njem sodelujejo virologi, izvedenci za beljakovine, biokemiki, kristalografi, raziskovalci, ki razvijajo nova zdravila in drugi.

Zadnji projekt iz skupine Znanosti na področju življenja in zdravja je projekt BARP+, ki bo morda ljudem z diabetesom tipa 1 kmalu omogočil boljše življenje, navaja evropska komisija. Namen projekta je razviti umetno biološko trebušno slinavko, ki bi jo lahko vsadili diabetikom. Če bo to uspelo, si ne bodo več potebovali vbrizgavati injekcij inzulina in ne bodo več potrebovali diete. Umetne biološke slinavke, ki so jo že razvili, še ni mogoče vsaditi v človeka, so pa jo že uspešno vsaditi v majhne živali in opravili prve raziskave na prašičih. Pri projektu sodeluje 14 partnerjev iz petih članic EU s področja biokemije, medicine, psihologije, biomaterialov, kemije.

V knjigi je evropska komisija najuspešnejše projekte razdelila po področjih, ki so kmetijstvo in hrana, energija, okolje, znanosti na področju življenja in zdravja, bazične raziskave, industrijske raziskave in nanotehnologija, transport in aeronavtika, prirodoznanstvo, ekonomija in družbene vede, raziskovalna politika, regije, srednja in majhna podjetja in mednarodno sodelovanje.

Projekte je komisija financirala v okviru šestega okvirnega programa za znanost in raziskave.  Zdaj takšne projekte financira na podlagi sedmega okvirnega programa (FP 7), ki velja za obdobje od leta 2007 do 2013, v njem pa je na voljo 50,5 milijarde evrov. Nekateri razpisi za leto 2009 so že objavljeni.