vojko, sobota, 27. december 2008
Nimam se za kantavtorja, sem pač komedijant, človek, ki je tudi avtor materiala, ki ga interpretira na odru. Zame velja odgovor nekega komika, ki so ga vprašali, kdaj je človek lahko komedijant. Povedal je: če to delaš zato, da boš zaslužil, potem ne boš zaslužil toliko, da bi se ti splačalo garati toliko, kot boš dobil plačano. Če si komedijant zato, ker ti je to všeč, tudi to ni pravi motiv, kajti s časom ti ne bo več všeč. Ne bo te več toliko navduševalo, postalo bo rutinsko delo. Če pa moraš to delati, ker se dosti slabše počutiš, če tega ne delaš, potem pač [...]
darja, sobota, 27. december 2008
Avstrijski publicist, operni režiser in televizijski poročevalec Paul Flieder se je s kamero na lastno pest odpravil po Iraku. Od sredine oktobra do sredine novembra je doživel, kar drugi novinarji, ki poročajo iz varovane zelene cone v Bagdadu, ne vidijo. Njegovo poročilo je v posmeh vsem, ki trdijo, da se Irak približuje miru ali celo normalnemu življenju, navajajo v časopisu Zeit.
Bagdadski zidovi. Na mestnih avtocestah betonski zidovi ločujejo cesto od hiš, zidovi blokirajo izvoze in dovoze, z zidovi so obdane javne ustanove in podjetja. Potem ko je pred njim eksplodiral [...]
vojko, sobota, 27. december 2008
Imam znanstveni doktorat. Toda v slovenski medicini me predvsem moti slednje: da je za napredovanje pomembna samo akademska kariera, ne pa tudi strokovnost. Strokovno delo ni cenjeno. To pomeni, da tudi sami sebe ne cenimo. Zato sem vseskozi čutil odpor do tega, da bi postal kirurg, ki bi sicer imel učiteljski naziv, med kolegi pa ne bi bil kaj prida spoštovan. Sicer sam rinem v drugo skrajnost: da sem samo kirurg, kajti zagotovo bi moral nekaj časa posvetiti akademski karieri. Toda bolj problematično se mi zdi, da stroka ni cenjena.
/.../
Na primer, na Onkološkem inštitutu ali na [...]
vojko, petek, 26. december 2008
Vse velike podvige zmoremo doseči le skupaj, enotni. Ne bi bilo prav in pošteno, če bi dosego neodvisnosti kar tako, brez razumevanja njene enkratnosti, preveč površno primerjali z drugimi strateškimi projekti. Še vključitev v EU in NATO se smeta komajda primerjati z osamosvojitvijo. Toda vseeno tvegam trditev, da se skoraj zanesljivo bližamo okoliščinam, ki jih lahko obrnemo v prid naše skupnosti le, če bomo dovolj enotni.
Te okoliščine ne bodo toliko zahtevne v političnem ali celo vojaškem smislu, kot so bile pred osemnajstimi leti. Zato pa bodo toliko bolj zahtevne v [...]