Za to, da bi šel Dimitrij Rupel z vsemi častmi v pokoj, v katerem bi se s slovensko zunanjo politiko in mednarodnimi razmerami ukvarjal zgolj publicistično in predavateljsko, je vrsta dobrih razlogov. Za to, da bo svetovalec v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja, je razlog en sam: bodisi Pahorjevo iskreno prepričanje, da njemu – in državi – Rupel lahko koristi bodisi politični premislek, da je Rupla bolje imeti na očeh, kot mu dati povod, da se obrne proti tebi. Premier je na tiskovni konferenci porabil skoraj eno uro, da bi javnost prepričal v prvega. To, porabiti eno uro, mu ni bilo težko, saj je novinarje ‘primer Rupel’ zanimal bistveno bolj kot gospodarstvo ali, denimo, stališče slovenske vlade do evropskega svežnja. V učinkovitost Pahorjeve ‘komunikacijske kampanje’ pa dvomim.
Domnevam, da bo že drevi, zanesljivo pa jutri in naslednje dni zaradi odločitve o Ruplu premier Pahor slišal veliko gorkih, zajedljivih, zgroženih in ciničnih. Poteza ne glede na povod – in marsikaj utemeljenega, kar je sebi v prid in drugim v poduk poskušal dopovedati Pahor – ni modra. Rupel ni politično bitje, ki bi zmoglo zgolj svetovati predsedniku vlade, povrh pa ne oseba, ki ne bi polarizirala. Toda Rupel je in bo odslej Pahorjev problem, zanj je premier jasno prevzel odgovornost. Država in državljani imajo druge probleme. Rupel bo njihov problem kvečjemu (spet), če Pahor zaradi Rupla ne bo imel časa zanje ali bo počel neumnosti. No, če bolje premislim, bo v tem primeru njihov problem Pahor.
Ha, ha, ko smo že mislili, da je Rupel dokončno politično mrtev, je spet priplezal ven iz groba. Nekdo je na Dnevnikovih spletnih straneh napisal duhovit komentar o njem, pa ga bom kar tukaj prilepil, ker je tako dober: “Rupel je kot mrtvi konj po katerem vsi udrihamo z vso silo in ko si že rečeš, da zdaj je pa zadosti in začudeno gledaš druge, kako tepejo mrtvo žival, se le ta dvigne kot kegli pri balinanju.”
Gre seveda za drugo opcijo, raje Rupla kontrolirati, kot pa mu pustiti šariti od spodaj in zadaj. Takšen kot je, bi nekdanji zunanji minister pred dokončno politično smrtjo še vpil in kričal, mediji bi to prinašali na prve strani in namesto z resnimi stvarmi bi se morala vlada ukvarjati predvsem z njim. Kdor ga je doživel, ve, da je njegovo samoljubje in sposobnost uveljavljanja psihične nadmoči neizmerna. Sedaj pa mu bodo pustili nekaj privilegijev, dali mu bodo nekaj posla, recimo šel bo na Evropski svet, da bo še malo deležen glamurja, kar so ljudje njegovega kova tako potrebni in potem ga bodo prestavili nekam na kakšno oddaljeno veleposlaništvo. V bistvu precej genialno. Iz človeka, o katerem samo zgodovina lahko sodi, naredite pohlevnega birokratka. On seveda to ne bo, vendar kaj drugega veliko več pa tudi ne. Dober nateg.
S tem manevrom je Pahor priznal sicer šibkost, vendar tudi ohranil svojo credo načelnosti, pokazal pa tudi kar nekaj zvitosti. Definitivno gre za poskus nevtraliziranja opozicije, obenem pa tudi malo napenjanja mišic proti predsedseniku države. Lahko bo, da ga bo take poteze celo utrdile. Čakamo naslednje presenečenje? Janša v Nato, ali celo za komisarja? Potem pa še čiščenje lastnih vrst…
Predsednik vlade je bil očitno podcenjen… In na tem gradi dokaj uspešne poteze. Vsaj formalno.
Je pa dejstvo, da so vse to le politični manevri iz učbenikov, obvladovanje centrov moči in šahovsko pozicioniranje na sredini, pravi spopadi še čakajo.
Zunaj pa divja borba za gospodarski obstanek (če sploh, ne morem se znebiti občutka, da je balon recesije podobna pogruntavščina, kot so bili baloni z vrednostjo delnic)…
Predsednik Pahor, ali si že na začetku zavrgel predvolilno geslo, da ja čas za spremembe? Glede Rupla se obnašaš se enako neodgovorno, da, celo ne umno, kot tvoj predhodnik. Prav nobenega razloga ni, da bi ta naduti nesposbnež v diplomaciji moral še naprej škodovati državi. Za takšno igračkanje nisi bil izvoljen.
Rupel naj gre v pokoj,če bo delel zgago, ga je treba onemogočiti.Ti si pa najdi pametnejšega svetovalca; dovol jih je, ki to zmorejo.
Cenjeni g. Pahor. Sodili ste si sami! Ponovno imamo na sceni politika z avtogol sindromom. Žalostno, da bo del sodbe doletel tudi druge v vladi, ki to (napačno) odločitev samo nemo spremljajo z odpiranjem ust in čakajo, da bo vera prišla sama. Prepričan sem, da bo kmalu zakrožilo, da je v ozadju velika igra in da je morda ta odločitev še najmanj slaba. In že vnaprej interpeliram tiste s to mislijo, da so ujetniki lastne zanke modrosti in zgodovina bo neizprosna. g. Rupel kot trdoživ madež bo postal krilatica za vse vlade naprej.
Res je, Pahor je obljubljal spremembe, govoril, da ni nikomur nič dolžan, zdaj pa…ponavljam Sarkičevo vprašanje “Ali imate tudi za Janšo v mislih kakšno mesto svetovalca v vladi?” Razočaranje na celi črti. To se mu bo seveda vrnilo kot bumerang in takrat bo “z vsem dolžnim spoštovanjem” zijal z odprtimi usti, kot to zdaj počnemo mi.
[...] Nekateri označujejo Pahorjevo odločitev za imenovanje Rupla za malodane genialno, saj naj bi se s tem [...]
Spoštovani gospodje,
veliko lahko očitamo dosedanjemu zunanjemu ministru, verjetno, a kdor koli bi bil na tem mestu toliko časa in v najrazličnejših tudi kritičnih položajih za Slovenijo, bi tudi delal napake. Vsekakor je bil čeprav tu in tam s svojo “kočijaško robatostjo” prepoznavna oseba na mednarodnem političnem odru. Seznanil se je z diplomati in politiki iz vsega sveta. Nedavno ravnanje in obravnavanje njegovega primera s strani reprezentativne osebe RS je metalo kaj nenavadno, da ne rečem, klavrno luč na našo državo; še posebej izjava o nezaupanju!? Zakaj že?! Poteza premiera je modra in kaže na pretanjeno politično občutljivost in zrelost, ki si jo je premier pridobil nenazadnje tudi kot poslanec v evropskem parlamentu, skratka na mednarodnem odru. Pričakovala bi, da boste tudi komentatorji ohranjali dostojanstveno držo vis a vis osebe, ki je igrala pomembno vlogo tako doma kot v svetu. Verjamem, da bo dosedanji dolgoletni zunanji minister v veliko pomoč premieru pri zunanji politiki in navezavi številnih potrebnih stikov v mednarodnih vodah. Naredite poskus, in si zamislite sebe kot dolgoletnega zunanjega ministra RS! Malo več državotvorne drže, kaj ne?
Naš tov. Rupel, je, kot bowling kegli ! Vedno jih nekdo pobere. In meni se zastavlja povsem legitimno vprašanje. Kdo je ta, ki jih pobira. In če sem še nekoliko žleht, lahko mirno nadaljujem s teorijo, kjer v Sloveniji sploh nimamo strank, pač pa zgolj podružnice….
Če je bil okoli Erjavca takšen halo in toliko neke načelnosti, pri čemer so za vsako ceno vztrajali, da ne more obdržati ministrstva za obrambo, tega pri Ruplu res ni bilo.
Pri Erjavcu so bili primorani izbirati manj slabo izmed možnosti (najboljša bi bila tako ali tako ta, da Erjavec sploh ne bi bil minister).
Pri Ruplu pa jim tega ni bilo potrebno, ni bilo pričakovano, in je bilo celo nezaželeno s strani volilcev, ki so se jasno opredelili za levo opcijo – in to ne toliko zaradi ideoloških razlogov, kakor ravno zaradi osebnostne arogance, nesposobnosti in neučinkovitosti Janše, Rupla, Simonitija, … in nenazadnje tudi Erjavca.
Neverjetno, kaj se dogaja…
Že mogoče,
da so Pahorja za takšno odločitev vodili razlogi, češ da ga je bolje imeti pod kontrolo.
Vendar bo plačal visoko, če ne celo previsoko ceno.
Razočaranje precejšnjega dela javnosti in notranja trenja v koaliciji.
“Zakaj bi se odrekli človeku, ki ima v žepu telefonske številke vseh pomembnejših državnikov”
Če bi PM ne izrekel teh besed, bi zadeva bila še vedno šokantna, a po teh besedah je grozljiva – ne zaradi “ministranta za vse čase”, marveč ker razkriva, kako globoko v mlakuži boljševistične privatizacije države tiči PM. V nobeni dostojni državi ne morejo biti podatki in izkušnje, do katerih se med službovanjem dokopljejo državni uslužbenci, njihova zasebna lastnina, s katero bi “kšeftali”. To se more zgoditi samo v državi, ki je v krempljih klik.
[...] čustva radikalnih kritikov vsega, kar je za seboj pustila Janševa vlada. Hkrati se porajajo kompleksne teorije, da gre za zvit manever v stilu deli in vladaj, s katerim je Pahor ohranil kredo [...]
Saj ni res pa je. Če bi bil danes prvi april, bi se tej šali kislo nasmejal. Upam, da ne bom čez kakšno leto v realnosti doživljal povesti o Butalah. Mogoče pa je tale mandatar malce zamešal barve dresov njegove ˝reprezentance˝, mogoče je celo barvno slep ali pa je to njegovo pojmovanje združevanja nasprotnikov, mogoče bo kar gole umaknil in žogo skril. Take igre pa še v Butalah ne poznajo(mo). Pa sem res mislil, da smo najbolj butasti mi Butalci.
Končno smo odkrili, kaj bi rad bil Borut Pahor. Borut Pahor bi rad bil Tito. Rad bi se vozil na Galebu in globoko razmišljal o prihodnosti ljudstva, sveta in vesolja, še raje stresal globokoumne in modre misli okoli (seveda mi ostali z zastavicam mahamo),za vsakdanje zadeve pa bo poskrbel SZDL, v katerem bo vak kurac ki bo imel kakršnokoli željo po političnem udejstvovanju. Sam da bo jasn, da je nad SZDLjem Tito.
@Anika – Ana M. Mayerhold
Vaša argumentacija zdrži do g. Rupla kot človeka, ki je veliko doživel in prepričan sem tudi kaj prispeval k poziciji Slovenije na mednarodnem parketu, čeprav se tega velikokrat ne opazi. Vendar je privatizacija funkcije in vseh “vez” ki jih je pridobil tako moteča, da je danes njegovo vprašanje za ljudi skoraj plebiscitarno proti. Pahorjeva zrelost je lahko tudi omahljivost, da ne rečem česa hujšega. Slovenija ima danes še vedno odprta vprašanja s Hrvati, koroški Slovenci norijo ob nesposobnosti MZZ da o Italjanski manjšini ne govorim. Njegove izjave koga bo odpuščal po “neuspešnih” intervjujih na nacionalki in pregovorna oholost pa so pika na i. Pahor pa ni toliko zrel da bi ugotovil kaj imajo skupaj neuspešne vlade. Skrhane odnose s predsednikom države. Simbolna funkcija predsednika države je zdaleč podcenjena in na to čer je parkiral g. mandatar. Neverjetno.
Imam pa pri g. Ruplu asiciacijo na Bavčarja. Svoje “žrtvovanje” za Slovenijo je potrebno unovčiti do zadnjega kovanca.
Spoštovana Anika – Ana M. Mayerhold,
da si je B. Pahor kot E-poslanec pridobil izkušnje, ki mu bodo sedaj koristile, o tem ni dvoma. Prav na tej osnovi bi moral vedeti, da ni Janšev predlog, imenovanje Rupla za veleposlanika, in to celo na Dunaj, nič drugega kot pest gramoza v kolesje Pahorjeve koalicije. Pri tem pa je sodeloval Rupel sam, ko se je predlagal.
Če bi Rupel bil to, kar mu pripisujete, dostojen in pošten, bi bil tudi samokritičen in tega ne bi storil. Da ga zapuščajo dobri duhovi, je pokazal tudi z idejo, da bo tožil državo.
@4000
@az
Strinjam se z vama, gospoda. Tudi sama nisem “fan” dosedanjega zunanjega ministra, blago rečeno. Menim pa, da je premier ravnal modro, ko je “rogovileža” vzel pod “svojo perut” in ga na ta način “blokiral”, hkrati pa uveljavil svojo voljo, ki jo kot premier mora. Ni treba, da smo tako popadljivi. Umirjajmo situacijo in počakajmo, da bomo videli, kako vsa ta reč deluje. Zelo so se spremenile okoliščine; spremembe se ne dogodijo čez noč; šteje namera!, lahko pa začnemo pri sebi. Potem bodo stare stvari videti povsem drugače. Upoštevajmo zakon privlačnosti in moč misli, to je največja skrivnost, ki pa nam je tudi najbolj “pri roki” oziroma “v glavi”.
Moj najljubši komentar iz forumov je pravzaprav zelo tragičen, od Mateje11 iz Dela:
Najbolj se žrem, ker sem hčeri, kateri so bile letošnje volitve prve, svetovala, komu naj odda glas.
In zdaj ji ne znam odgovorit ZAKAJ ‘?? ?? ?? ?? ?? ??