Izredne razmere terjajo izredne ukrepe, zato evropska komisija državam članicam za oživitev gospodarstva predlaga nabor orodij, za katere pričakuje izdatke v višini 200 milijard evrov, kar je 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU, pravi njen predsednik Jose Manuel Barroso. Oblast v vsaki državi članici bo lahko sama odločila, katere ukrepe bo uporabila, kako bo porabila denar iz svojega konjunkturnega programa, pa tudi, kako bo zagotovila denar. Ena od možnosti za zagotovitev denarja je znižanje stopnje DDV. Za razvoj čistejših in energetsko učinkovitejših avtomobilov komisija predlaga 5 milijard evrov pomoči, do katere pa bodo poleg proizvajalcev upravičeni tudi njihovi dobavitelji, je pojasnil komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Da bo “ena plus ena dva ali celo tri”, je po njegovih besedah treba nacionalne konjunkturne programe, ki jih bodo sprejele države članice, ustrezno uskladiti. Če usklajevanja ne bo, je ena plus ena lahko manj kot dva, nič ali celo manj kot nič, ker se bodo njihovi učinki med seboj izničevali.
Barroso je pojasnil, da komisija ni predlagala enotnega programa za vse članice, ker nacionalne vlade najbolje vedo, kateri ukrepi so najbolj primerni za njihova gospodarstva, pa tudi proračunske razmere so v državah članicah različne, čeprav bo dovoljeno za eno leto in za nekaj decimalk preseči mejni delež za proračunski primanjkljaj, ki ga pakt stabilnosti in rasti omejuje na 3 odstotke bruto domačega proizvoda, kakor je pojasnil komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia.
Barroso seveda ne more in ne sme reči, da evropska komisija nima ne moči ne pristojnosti, da bi državam članicam nalagala, kako naj se lotijo reševanja gospodarske krize. Lahko odigra le vlogo usklajevalca med voditelji, ki še zmeraj ne zmorejo pogledati čez svoje nacionalne meje. Tudi denarja za izredne ukrepe komisija v proračunu EU nima na voljo prav veliko, bolj ali manj lahko predlaga le pospešeno črpanje tistega, kar je že odobreno. Komisija ni evropska vlada, Evropska unija pa ni združene države Evrope.
Glede na prve odzive je pričakovati, da bodo razprave o predlaganem programu zelo vroče, da bo moralo francosko predsedstvo v sodelovanju z evropsko komisijo pripraviti kup različic kompromisnih predlogov tako za tehnično usklajevanje na ravni ministrov za finance kot za politično usklajevanje na ravni voditeljev držav članic. Francija ima precej drugačne interese od Nemčije, svoj pogled na reševanje krize ima Velika Britanija, tudi Italija gotovo ne bo tiho in sprejela, kar je na mizi, Poljaki so že sporočili, da se s predlogom evropske komisije ne strinjajo. Ko se velike države članice strinjajo le o tem, da se tako rekoč o ničemer ne strinjajo, se ministri in voditelji ponavadi dogovorijo le za zelo splošne sklepe, ki si jih lahko vsak razlaga po svoje in jih doma v prestolnici državljanom prodaja v skladu s svojimi političnimi interesi. Takšna usoda skoraj zagotovo čaka konjunkturni program evropske komisije. Pred tem jo lahko reši le zaostritev krize, ki bo voditelje prisilila k hitremu skupnemu iskanju rešitev na ravni EU, ker domači ukrepi ne bodo več dovolj. To je realna možnost, saj Joaquin Almunia pravi, da finančna kriza niti slučajno še ni mimo in tudi slabe gospodarske napovedi evropske komisije se kar uresničujejo.
Vsekakor je predlog evropske komisije mogoče uporabiti za osnovo za dolgoročni razvoj gospodarstva, ne glede na to, kakšen bo decembra dogovor voditeljev. Predvideva namreč vlaganja v nove zelene tehnologije, v učinkovito rabo energije, v izobraževanje, kar sicer ni nič novega, saj je to v raznih direktivah, uredbah, strategijah in drugih dokumentih že predvideno. Kriza je lahko samo priložnost in spodbuda za njihovo uresničitev. Marsikaj, kar je okolju prijazno in boljše od obstoječega, je že na voljo, samo predrago je za serijsko proizvodnjo, ker podjetja oziroma njihovi lastniki še vedno zaslužijo bistveno več, če vztrajajo pri dosedanjih proizvodih. Državljani raje odpirajo okna, ko je v bloku prevroče, kot da bi investirali v montažo lastnih števcev, poleti raje vklapljajo klimatske naprave, kot da bi si bolje izolirali hišo. Za energetsko učinkovite stavbe bo evropska komisija zagotovila 1 milijardo evrov. Za dograditev omrežja za zagotovitev širokopasovne internetne povezave vsem državljanom EU do leta 2010 in za čezmejna energetska omrežja je predvidela 5 milijard evrov. Za davčno politiko in spodbude pa so pristojne nacionalne oblasti v državah članicah, od njih je odvisno, kakšno proizvodnjo in ukrepe spodbujajo.
Že bančni sveženj je pokazal, da denarja ne gre kar metati v podjetja. Banke so milijardne pomoči v glavnem porabile za saniranje svojih bilanc, namesto za financiranje gospodarstva. Finančna kriza pa je tudi že postala dežurni krivec lastnikov in menedžerjev za vse slabosti in pomanjkljivosti v podjetjih, v to kategorijo v precejšnji meri sodijo tudi grožnje o zniževanju plač in odpuščanju delavcev.
...
