Še vedno mi ostane delo na črno, si v teh dneh morebiti reče marsikateri delavec, ko njegov delodajalec napove, da bo moral zaradi finančne in gospodarske krize zmanjšati število zaposlenih. Enako seveda razmišljajo tudi podjetniki. Siva ekonomija ima v slovenskem gospodarstvu približno 20-odstotni delež, sta v svoji študiji ugotovila Bojan Nastav, asistent na fakuleti za menedžment v Kopru, in Štefan Bojnec, izredni profesor na fakulteti za menedžment v Kopru.
Friedrich Schneider, profesor ekonomije na univerzi v Linzu, ugotavlja, da sta dve tretjini del v okviru sive ekonomije dodatna dejavnost, ne nadomestilo za zaposlitev. Siva ekonomija je torej večinoma priboljšek za povečanje družinskega proračuna, ne pa temeljni vir prihodkov. Nemci pa ugotavljajo, da se kar 70 odstotkov prihodka, ustvarjenega s sivo ekonomijo, neposredno vrača nazaj v gospodarstvo. Ljudje se za sivo ekonomijo odločajo predvsem zaradi previsokih davkov in prispevkov, birokratskih ovir, zato je z visokimi kaznimi ni mogoče izkoreniniti, navaja avstrijski izvedenec.
At least two-thirds of all shadow economy activities have a complementary, not substitutive, character. Hence, if one were successful in completely eliminating the shadow economy, official jobs would rise only by approximately one-third.
Evropska komisija je za leto 2003 ugotovila, da delež bruto domačega proizvoda v Sloveniji, ki je ustvarjen s sivo ekonomijo, znaša 17 odstotkov. To je precej manj kot recimo v Grčiji (28 odstotkov) ali Italiji (26 odstotkov). Ta delež je primerljiv s Finsko, Dansko in Nemčijo.
Delež sive ekonomije v BDP
Vir: Friedrich Schneider IZA, 2003
Največ sive ekonomije je na področju oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, na področju trgovine, pri finančnem posredništvu, nepremičninskih in najemniških poslih, v izobraževanju, zdravstvu in na področju socialnega dela in drugih osebnih storitev. To niso tipična sezonska dela, ki jih najdemo v kmetijstvu, turizmu, gradbeništvu, ampak večinoma storitve “modrih ovratnikov”, navajata Bojan Nastav in Štefan Bojnec.
Razlagata tudi, da ima siva ekonomija negativne in pozitivne učinke. Negativni so, da podjetja plačajo manj davka in so zaradi nižjih cen na ta račun nelojalna konkurenca podjetjem, ki delajo legalno. Ker podjetja in posamezniki, ki delajo na črno, ne izstavijo računa, potrošniki ne morejo uveljaviti garancije. Pozitiven učinek sive ekonomije pa je, da podjetjem omogoča nižje stroške poslovanja, zato več ljudem lahko zagotovijo delo. Potrošniki plačajo manj, ker za delo na črno ni obračunan DDV, podjetja varčujejo tudi na račun služb za obračune davščin in prispevkov in opfravljanje drugih birokratskih del, ki jih podjetjem predpisuje oblast. Siva ekonomija velikokrat tudi pomaga majhnim in srednjim podjetjem, da se postavijo na noge in šele potem lahko začnejo poslovati legalno.
It is a formidable task to determine, which, positive or negative, consequences of the shadow economy prevail. Therefore, several studies have been conducted across countries and over time to gain more information on the phenomenon, its causes and consequences.
Dokler so bile gospodarske razmere ugodne, se ljudje s sivo ekonomijo ukvarjajo poleg redne zaposlitve, da si izboljšajo življenjski standard, kar pomeni, da so zdravstveno in socialno zavarovani prek svojega delodajalca, pri katerem so redno zaposleni. Če izgubijo službo, ostanejo brez tega zavarovanja – vsak malo bolj zahteven obisk pri zdravniku jih lahko kar precej stane, na zdravljenje v bolnišnici pa lahko pozabijo. Ljudje, ki se tolažijo, da jim dela na črno vsaj nekaj let ne bo zmanjkalo, na to večinoma ne pomislijo. To je tudi problem za oblast, ki ji v negotovih razmerah sicer ustreza, da se ljudje znajdejo po svoje.
Jaz pa tem procentom ne verjamem. Le kako pridejo do podatkov o obsegu sive ekonomije. Siva je ravno zaradi tega, ker ni beležena. A delajo anketo med delodajalci in delavci, oni jim pa veselo dajejo podatke? To je smešno. Ista neumnost se pojavlja pri drogah, ko ugotavljajo, da je dnevno v Evropi borih nekaj milijonov ljudi pod vplivom drog. Če se samo ozrem v svoji okolici mi je jasno, da bi morali uradne številke pomnožiti z 10 ali več, da bi prišli do realne slike.
mina, se strinjam glede nepravilnosti pri določanju stopnje dela na črno. Zagotovo ga je precej več. Pravzaprav ga enostavno MORA (!) biti več, ker lahko vsak dan vidimo v raznoraznih prispevkih, kako se ljudje prebijajo skozi mesece z borimi 400 evri. Vsakemu z zdravo pametjo je jasno, da to lahko dela le nekdo, ki je a) čarovnik, b) krade/opravlja druge nečedne posle ali pa c) dela na črno.
P.S.: mina, priporočam ti, da zamenjaš okolico, če se srečuješ s tako visokim odstotkom zadetih ljudi. Jaz se lahko oziram neprestano, pa ne bom videl nikogar.