vojko,
torek, 17. februar 2009
Obstaja veliko neskladje med prikazovanjem lepe slike v bankah in sočasnimi prizadevanji bank, da pridobijo davkoplačevalski denar od države. Da se to dogaja, je posledica treh stvari. Prva je možnost velikega moralnega hazarda. Pod to predpostavko je bančni sistem dejansko trden in s sklicevanjem na podobne težave v tujini jemlje davkoplačevalski denar kot rezervo, s katero bo udobno prebil krizne čase. Če je to res, se v bankah s podporo vlade in guvernerja dogaja lepo oškodovanje davkoplačevalskega premoženja. Druga možnost [...]
gospodarstvo, slovenija /
odzivi: 0
vojko,
torek, 21. april 2009
Ko se danes slovenska javnost in politika kregata o tem, ali je prav, da NLB refinancira kredit Infond Holdingu, bi zato moralo biti v ospredju vprašanje, kaj to pomeni za finančno zdravje NLB, in ne, kaj bo z delnicami Mercatorja, ki so zastavljene ob posojilu. Vprašati bi se torej morali, ali tak kredit sploh sodi v portfelj NLB ali ne.
Odgovor je: ne. Ni namreč res, da je Infond Holding sposoben redno plačevati svoje obveznosti. Če bi bil, bi lahko pri [...]
gospodarstvo /
odzivi: 3
vojko,
torek, 2. februar 2010
Do resnega prestrukturiranja bančnih portfeljev še ni prišlo. V njih še danes ležijo posledice kolektivne norosti, v katero so bili (po pričevanju enega izmed akterjev, Bineta Kordeža) vpleteni politika, vodstva bank in mnogi menedžerji. Spomnimo se podatkov. Slovenski bančni sistem je tik pred krizo v letih 2007 in 2008 skoraj potrojil posojila za namene prevzemov in sočasno skoraj potrojil svoj kratkoročni dolg do tujine. Med tistimi, ki si danes najbolj želijo nove jamstvene sheme, je največ tistih, ki so se [...]
gospodarstvo /
odzivi: 2
vojko,
sreda, 2. december 2009
Učinek delovanja SID banke v zadnjem letu po nastanku krize in kreditnega krča najbolje ponazarja podatek, da je bilo iz virov SID banke izvedeno 78 odstotkov celotnega prirasta novih posojil gospodarstvu, torej iz naših plasmajev, ki smo jih dali preko poslovnih bank ali direktno podjetjem. Gospodarstvu smo tako v najbolj kritičnih časih plasirali 1,8 milijarde evrov, skupaj z deležem bank pa okoli 2,2 milijarde evrov kreditov. Bili smo tudi edina banka, ki se je v času krize nepretrgoma in uspešno [...]
gospodarstvo /
odzivi: 0
admin,
sreda, 18. februar 2009
Slabi hipotekarni krediti v ZDA so bili problematični zaradi slabega zavarovanja v napihnjenih cenah nepremičnin, krediti za slovenske menedžerske prevzeme pa v napihnjenih cenah delnic prevzetih podjetij. Slabi ameriški hipotekarni krediti so predstavljali bistveno manjši delež v bilančni vsoti ameriških finančnih institucij kot denimo “tajkunski krediti” v slovenskih bankah. V soboto, 21.2.2009, bosta Dnevnikov Objektiv in razgledi.net objavila komentar Jožeta P. Damijana o tem, zakaj so t.i. “tajkunski krediti” za menedžerske prevzeme podobno problematični za slovenski bančni sistem, kot so [...]
gospodarstvo, slovenija /
odzivi: 1
[...] Na svetu ni večjih mojstrov za logične napake, kot so naši vrli neoliberalci. Poglejmo najnovejši primer, ko nas Igor Masten straši pred zlom v obliki ekonomskega nacionalizma in protekcionizma: Negativne posledice komunističnega ekonomskega eksperimenta lepo ponazori podatek, da je bila ob padcu berlinskega zidu Južna Koreja – še v petdesetih letih razsuta zaradi državljanske vojne – bogatejša tudi od najboljše med enakimi, Slovenije. Razgledi [...]
[...] diskurza v slovenskih medijih preko glave. Kot običajno, neoliberalcem držijo štango na Razgledih, kjer v zadnjem času ne boste prebrali komentarja, ki bi udrihal po kateri izmed svetih [...]
Dober članek. Kdo je bil najglasnejši nasprotnik divjanja proti evru je zelo lepo dokumentirano. Seveda pa je s tem Igor dregnil v osje gnezdo in bo zdaj nekaj časa “nič-ne-ve-opica”…
Vidim, da Zaresovci, ki se precej agresivno in precej zaman že dlje časa trudijo vključevat v resne pogovore že potujejo v Južno Korejo; pregledno argumentirana dejstva o Sloveniji “tistim s širšim pogledom” nikoli niso bila preveč všeč.