Igor Masten o evru in bankrotu

Kaj je dejansko tisto, kar Slovenijo varuje, da ne bi imela podobno hude finančne krize kot na primer Madžarska? To je prevzem evra. Slovenska država se je odločila, da bo jamčila za 8 milijard evrov finančnih obveznosti naših bank do tujine. Si predstavljate, kolikšen bi bil ta dolg, če bi še vedno imeli tolar, ki bi ob vsem odtoku kapitala, ki se nam je pripetil v krizi, in nedostopnosti naših bank do dolgoročnih tujih virov financiranja, depreciral toliko, kot je depreciral madžarski forint? Ste pomislili, kolikšen bi šele bil padec cen slovenskih delnic, če bi tolar depreciral? Pred bankrotom nas torej ne rešuje upor liberalni ekonomski politiki, temveč dejstvo, da smo jo s prevzemom evra dejansko izvedli. Prevzem evra je namreč odstranil devizni tečaj kot enega najpomembnejših ovir za prosti pretok kapitala in nas bistveno močneje integriral v evropskega. Vendar to dejstvo ne preprečuje, da svojega prav ne bi razglašali isti ljudje, ki so nasprotovali strategiji hitrega prevzema evra, ki nam je dejansko omogočil, da smo se zatekli v varno območje evra le osem mesecev pred izbruhom krize.

Igor Masten, ekonomist, v Dnevniku

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Igor Masten o evru in bankrotu”
  1. [...] Na svetu ni večjih mojstrov za logične napake, kot so naši vrli neoliberalci. Poglejmo najnovejši primer, ko nas Igor Masten straši pred zlom v obliki ekonomskega nacionalizma in protekcionizma: Negativne posledice komunističnega ekonomskega eksperimenta lepo ponazori podatek, da je bila ob padcu berlinskega zidu Južna Koreja – še v petdesetih letih razsuta zaradi državljanske vojne – bogatejša tudi od najboljše med enakimi, Slovenije. Razgledi [...]

  2. [...] diskurza v slovenskih medijih preko glave. Kot običajno, neoliberalcem držijo štango na Razgledih, kjer v zadnjem času ne boste prebrali komentarja, ki bi udrihal po kateri izmed svetih [...]

  3. Tomaž Štih je rekel/rekla:

    Dober članek. Kdo je bil najglasnejši nasprotnik divjanja proti evru je zelo lepo dokumentirano. Seveda pa je s tem Igor dregnil v osje gnezdo in bo zdaj nekaj časa “nič-ne-ve-opica”…

    Vidim, da Zaresovci, ki se precej agresivno in precej zaman že dlje časa trudijo vključevat v resne pogovore že potujejo v Južno Korejo; pregledno argumentirana dejstva o Sloveniji “tistim s širšim pogledom” nikoli niso bila preveč všeč.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, torek, 30. marec 2010 

Samo predstavljajmo si Slovenijo s tolarjem ob izbruhu krize. Breme dolga do tujine bi se skokovito povečalo, tako zaradi izgube vrednosti tolarja, ki bi povečal breme obstoječega dolga, kot zaradi višjih premij za tveganje na novi dolg. Danes si je težko predstavljati, kako težko bi vlada uspela nasititi vse apetite sindikatov in upokojencev, če bi poleg problema naraščajoče brezposelnosti imeli opravka še z visoko inflacijo. Zato je razumljivo vztrajanje Nemčije, da naj se iz območja evra izključi države, ki s [...]

vojko, sreda, 2. december 2009 

Učinek delovanja SID banke v zadnjem letu po nastanku krize in kreditnega krča najbolje ponazarja podatek, da je bilo iz virov SID banke izvedeno 78 odstotkov celotnega prirasta novih posojil gospodarstvu, torej iz naših plasmajev, ki smo jih dali preko poslovnih bank ali direktno podjetjem. Gospodarstvu smo tako v najbolj kritičnih časih plasirali 1,8 milijarde evrov, skupaj z deležem bank pa okoli 2,2 milijarde evrov kreditov. Bili smo tudi edina banka, ki se je v času krize nepretrgoma in uspešno [...]

vojko, nedelja, 16. avgust 2009 

Zdi se, kot da nam je nerodno, da se dogaja nekakšna razlastitev določenih tajkunov, da se zaključujejo najhujše lastniške zgodbe. Verjetno je to posledica tega, da se toliko ukvarjamo z gospodarsko krizo, da se s političnim marketingom nima časa nihče resno ukvarjati. Dejstvo je, da se je prelom zgodil aprila letos, ko sem moral tudi sam groziti z odhodom iz vlade, da bi se vzpostavila normalna, običajna poslovna praksa. Da začnejo državne banke ravnati kot skrben gospodar in prenehajo z [...]

vojko, ponedeljek, 22. februar 2010 

Zakaj neki bi gradbinci zniževali cene stanovanj, če jih banke še naprej veselo refinancirajo, in zakaj bi banke pritiskale na gradbince, če lahko dobijo državno pomoč tudi prek dokapitalizacij? Država ne bo nikoli dopustila, da kakšna banka propade. V tem smislu imajo posvečen položaj. Problem izvira iz države. Trg se ne očisti, ker bankam ni treba pritisniti na podjetja.
/…/
Zakaj naj bi NLB pustila Vegrad propasti? Dobila bi nepremičnine – a kaj naj z njimi počne? Vegrad bi bil prisiljen znižati [...]

vojko, petek, 18. junij 2010 

Recimo, da se odločite, da boste na poti iz službe mimogrede kupili zbrana dela Marxa in Engelsa, da bi bolje razumeli krizo kapitalizma, toda pri blagajni ugotovite, da v žepu nimate nobene gotovine in da so vam kreditne kartice prav včeraj blokirali. Ker torej nimate dovolj likvidnega finančnega kapitala, tudi tistega Kapitala, ki ga je spisal striček Karl, še nekaj časa ne boste imeli na svoji knjižni polici.
Recimo, da ste nepoboljšljiv optimist in želite zgodbo obrniti na pozitivno stran. Ko [...]