Komentarji na: V takšnih časih je treba biti Igor Bavčar

Avtor: james

james — Sun, 23 Nov 2008 06:47:30 +0000

Tole pa se prebere g. Emil, kot žgečkanje z gosjim peresom po trebuhu.
Pa še anonimnežu ste odpisali – da ne ponavljam, nadimek je samo zaradi tez o varovanju življenja na planetu (prvi problem prenaseljenost), zaradi česar si enostavno ne želim uničiti možnosti delanja kompromisov (srednja pot bi rekli preprosteje) v realnem svetu in.. no, zdravorazumska ocena je z vaše strani itak sigurna, kot sončni vzhod.
Zanesti se na glas razuma pa je privilegij nas, ki preberemo in ne tistega, ki neljubo resnico izreče (znanje ni garant sreče, dostikrat je obratno).
james

Avtor: emil erjavec

emil erjavec — Sat, 22 Nov 2008 10:42:39 +0000

@james
Ja, zopet mi vede (ali nevede) uspe skriti misli med vrstice. V bistvu zapisa je obžalovanje, da dejansko sposobni ljudje zajadrajo med družbeno škodljive, potem ko ne obvladajo več svojega ega. Bavčarja sem spremljal od leta 1980 v raznih, tudi zelo direktnih zvezah in o njem bi lahko pisali knjigo o slovenski tranziciji. Vendar ne glede na vse njihove slabosti, je tem ljudem potrebno priznati, da so storili veliko dobrega, pa tudi veliko manj dobrega. Na žalost so življenja rakičanskih traktoristov povezane s takimi voditelji, čeprav menim, da ne tako usodno, kot večina misli (vsa pri nas ne). Kar se mene tiče se ve, brez panonske patetike, kateri so mi ljubši. Zlaganost in forma velikega sveta me ne privlačita, zato se raje posvečam jamesom in vidmarjem, ker vem, da so v svojem pogosto čudnem pristopu bolj iskreni in iskrivi, kot ves formalni svet skupaj…

Avtor: james

james — Sat, 22 Nov 2008 06:28:11 +0000

spoštovani Emil,
je nekaj resnice v vaših zapisih, vendar je njen (resnice) del že ponarodelo “očem skrit”. Vsekakor ni očem skrito, da je v razpadu SFRJ (nujen? ne v primeru, ko bi politični heroji v Sloveniji po samoderklarirani sposobnosti znali in zmoglii demokratizirati celotno Jugo in jo v enem kosu prvo pripeljati v EU brez stotisočev mrtvih, ki so sledili) nekdo prvi vlamljal v prostore UDBE in ostalih komunističnih tajnih policij in so si bojevniki osamosvojitve arhive olastninili na tipično tranzicijski način, da so postavili meje tam, kjer so jo pozneje Hrvati zarisali, da so se šli ob osamosvojitvi še revolucionarni prevzem oblasti tipičen za kumrovško šolo mladih pripadnikov komunistilčne partije, da so meščani vaše rodne Murske Sobote poslušali pridige ponosne tašče o enem in edinem meedtem, ko so sinovi nepriviligiranih škornje državli čez mejni potoček na mejnem prehodu gederovci, da je enormno prevelik politični prostor v Sloveniji po neuspehu gospod zamenjal za politična mesta v gospodarstvu in to raji pokazal z nakupom Bugatija, ki se je šopiril po slvoenskuih ulicah, da.. ja, da je zapuščina uničeno podjetje, razprodaja blagovnih znamk in krona vsega dobrega in preračunljivega uničeni posamezniki v stotnijah na borzi dela?
vsakega naj hvali njegovo delo, ki očem ni skrito – lovore mu jaz ne bom pletel. po mojem mnenju eden najočitnejših primerov slovenske (ali če hočete jugoslovanske) variante ruskih oligarhov.. pri tem pa mu v pozitivno šteti hladen in brezosebni odnos do tisočev ogroženih delovnih mest? A je tudi pri vas Emil postavljena miselnost ekonomista s profitom, kot dogmo pred Emila, ki vendarle pozna traktorista iz rakičanskega kmetijskega gospodarstva? nak, ko ste omenili Sokrata ste zašli do Platona, ki na koncu postavi človeka na čelo svoje Republike (kako malo ljudi to razume), na vrh simbolično postavi v začetku popljuvanega poeta – in pove, da smo ljudje to kar smo zaradi razuma in srca. Videti heroje tam, kjer jih ni – komu je tega treba? resnica v tem primeru ni očem skrita.

Avtor: emil erjavec

emil erjavec — Fri, 21 Nov 2008 11:51:46 +0000

Ja, v bistvu je škoda, da bo eden najbolj “opravilno” sposobnih Slovence, končal tako neslavno svojo pot na veliki sceni. Politika je bila premajhna zanj, velike finance in gospodarstvo prevelike. Pri njem je problem, predvsem ta, da je pri vseh odlikah v ozadju zmeraj še nekaj nezdravega, nekaj kar ne vliva zaupanja. Pušča pa vsepovsodi veliko sled. Takšnih in drugačnih. Eden redkih, eden pomnikov tranzicije…