O Virantovih 450 in Lahovnikovih 600 milijonih evrov

Ne vem, na podlagi katerih podatkov je /Matej/ Lahovnik ocenil situacijo, bolj natančnih podatkov, kot so ocene konkretnih javnih zavodov o predvidenem dvigu plač marca 2010, ne more biti, razen če je upošteval usklajevanje s stopnjo inflacije, je včeraj (povzeto po Delu) o stroških plačne reformega javnega sektorja povedal poslavljajoči se minister za javno upravo Gregor Virant. 450 milijonov torej? Tudi sam ne vem, na podlagi katerih podatkov je kandidat za gospodarskega ministra Lahovnik na zaslišanju pred matičnim odborom govoril o 600 milijonih, a k tabeli, ki jo je v ‘poročilu o implementaciji plačnega sistema v javnem sektorju‘ na svoji spletni strani zdaj objavilo Virantovo ministrstvo, lahko dodam stolpec iz svojega vira. Seštevek je 617 milijonov, levji delež razlike do ‘uradnega’ pa gre na račun zdravstva. Zakaj  tolikšna razlika in ali je utemeljena, bi minister Virant pravzaprav moral vedeti, saj gre v dodanem stolpcu za skupno oceno dveh ministrstev: njegovega in finančnega.

javnisektor.jpg

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, torek, 14. april 2009 

Plačna reforma namreč pomeni tako tekoče poviševanje plač kot poplačila za nazaj. Sami že dlje časa opozarjamo, da je v obdobju po letu 1995 zaposlenost v državnem sektorju neprestano naraščala z dveodstotno stopnjo. Zgolj v času ministra Gregorja Viranta, ko smo izvajali strogo politiko zaposlovanja, se je ta stopnja znižala pod odstotek, in še to le za kratek čas. V Sloveniji sta tako dva problema: prvi je razmeroma visok delež zaposlenosti v javnem sektorju, drugi pa visoka raven povprečnih plač [...]

vojko, nedelja, 19. april 2009 

Da bomo morali zmanjšati javnofinančne odhodke za nekaj sto milijonov, je nesporno. Trdim pa, da smo se dolžni, preden se znova ozremo po zmanjšanju plač v javnem sektorju, ukvarjati z zmanjšanjem materialnih stroškov, tudi stroškov dela, ki niso samo plače, pa stroškov investicij in vlaganj v osnovna sredstva. Skupaj z menedžmentom in v dialogu s socialnimi partnerji jih moramo v mesecu dni, mesecu in pol ponovno prevetriti in bistveno zmanjšati, vendar tako, da bomo še vedno učinkoviti in bomo normalno [...]

vojko, četrtek, 29. oktober 2009 

Prejšnji minister Gregor Virant mi je pustil na mizi oceno novega plačnega sistema brez evalvacije, zato smo takoj začeli pripravljati analizo. Ta je pokazala, da ob prehodu na nov sistem niso samo odpravljali plačnih nesorazmerij, ampak so proračunski uporabniki, posredni in neposredni, izvajali tudi reorganizacije in višali zahtevnosti delovnih mest, čeprav je bilo dogovorjeno, da tega ne bo.
/…/
Če bi hoteli doseči prave učinke, bi morali omejiti število najzahtevnejših delovnih mest v organih državne uprave, pa niso. In kaj imamo danes? [...]

vojko, četrtek, 28. januar 2010 

Ta izstopna strategija se bo začela uveljavljati v četrtek /28. januarja/, ko bo Ministrstvo za finance pripravilo program stabilnosti, ki ga bomo poslali Evropski komisiji. Program stabilnosti je tudi sicer osnova, temelj te stopnje strategije.
/…/
Vendar vam lahko rečem, da izstopna strategija, tako kot je pripravljena, ena boljših, ko jih primerjamo z državami, ki jih pripravljajo, da je vsekakor pravočasna, in da nikoli nisem zamujal nobenega roka, ker sem povedal, da bo približno v 90 dneh ta pred Državnim zborom, in [...]

vojko, sreda, 17. junij 2009 

NLB ima do Istrabenza, smo neuradno izvedeli pred tremi (!) meseci, za 45 milijonov evrov nezavarovanih posojil. Nezavarovanih in odobrenih v času prejšnje uprave (Marjana Kramarja) in nadzornega sveta, imenovanega v času prejšnje vlade (Janeza Janše). V času, ko je upravo posojilojemalca Istrabenza, med drugimi kot podpredsednik njegovega NS nadzoroval generalni sekretar vlade (Janeza Janše) Božo Predalič. NKBM, druga večinsko državna banka, ima na podlagi Istrabenzu odobrenih kreditov v času, ko jo je vodila uprava, ki jo je imenoval nadzorni [...]