Prebivalci naselja vrstnih hiš v švicarskem mestu Winterthur dokazujejo, da je mogoče povsem normalno živeti z minimalno porabo energije. Dokazujejo, da je mogoče uresničiti izračune znanstvenikov tehnične univerze v Zürichu, da s trajnostno rabo virov človek ne bi smel potrebovati več kot 2000 wattov moči. Samo toliko, kot potrebuje dvajset 100-wattnih žarnic. Če te žarnice gorijo ves dan, porabijo 48 kilovatnih ur energije, vse leto je porabijo 17.500 kilovatnih ur. To je količina, ki bi jo posameznik smel porabiti v enem letu za ogrevanje stanovanja, hlajenje pisarne in pogon avtomobila, piše nemški tednik Zeit.
Zdaj človek v Afriki na leto potrebuje 500 wattov, v Indiji 700 wattov, na Kitajskem 1800 wattov. Prebivalec Zahodne Evrope v povprečju na leto potrebuje 5500 wattov, Američan pa kar 10.500 wattov. Toda prebivalci Winterthurja dokazujejo, da jim pri razpoložljivi moči 2000 wattov ni treba hoditi peš, pozimi zmrzovati, se umivati z mrzlo vodo. Dokazujejo, da lahko živijo enako udobno kot drugi, ki ne živijo v varčnih hišah.
Kako je to mogoče? Njihove hiše so obrnjene proti jugu in imajo velika okna, da izkoristijo sončno energijo. Vsako okno ima trojno steklo, da toplota ostane v prostoru. Prva skrivnost teh hiš je, da toplota pride noter, ne gre pa več ven. Čeprav ne smejo odpirati oken, zrak v prostorih ni zadušljiv, ker skozi cev v vrtu, ki je speljana do kleti, prihaja v hišo svež zrak, zaradi tega je v vsaki sobi zamrežena luknja za zračenje v velikosti krožnika. Zrak, ki po tej cevi prihaja v hišo, tudi pozimi ni mrzel, ker je cev tako globoko pod zemljo, da zmrzal ne seže do nje. Zrak se pod zemljo ogreje z njeno naravno toploto, hkrati pa je v kleti še naprava, ki zraku, ki gre iz hiše, odvzame toploto in z njo ogreje zrak, preden gre v prostore po hiši. Če ta toplota ni dovolj, se vklopi toplotna črpalka, ki deluje na sončno energijo in iz globine zemlje črpa dodatno toploto. Tako je mogoče ogrevati hišo brez plina, kurilnega olja ali drv.
Obvezna oprema energetsko varčnih hiš so tudi varčne žarnice in stikala, ki preprečujejo, da bi električne naprave ves čas kurile energijo v stanju pripravljenosti (stand-by). Gospodinjski aparati morajo biti seveda energetsko varčni. Vrstne hiše v Winterthurju so dokaz, da izračuni izvedencev Tehnične univerze v Zürichu niso zgolj teorija. Projekt že trži majhno podjetje Novatlantis, ki ga financira tehnična univerza, nekaj denarja pa dobi tudi iz javnih virov in od zasebnikov. V kampanji za zmanjšanje porabe energije se osredotoča na področja, kjer sodobni človek porabi največ energije – doma in na delovnem mestu. Kar 60 odstotkov energije človeštvo porabi za gradnjo in upravljanje zgradb.
V treh največjih švicarskih mestih Zürich, Basel in Ženeva so že začeli spodbujati projekte za vzpostavitev “družbe 2000 wattov”. Dogradili so poslovne stavbe, ki so tako dobro izolirane, da za ogrevanje prostorov zadostuje toplota, ki jo oddajajo zaposleni in računalniki. V načrtih imajo veliko kliniko, ki bo porabila 50 odstotkov manj energije kot obstoječa klinika. Hiše, stare 50 let, obnovijo tako, da v njih skorajda ni več stroškov za električno energijo in ogrevanje.
Dve možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov sta na voljo. Prva je povečanje investicij v tiste vire energije, ki ne povzročajo izpustov, druga pa je razvoj tehnologij, ki omogočajo zmanjšanje porabe energije. V obeh primerih nastanejo stroški, torej je treba zagotoviti denar. Toda zmanjšanje porabe energije prinaša prihranke. Že vgraditev avtomata, ki po koncu delovnega dneva v pisarnah in proizvodnih prostorih srednje velikega podjetja izključi vse naprave in luči, lahko zagotovi letni prihranek pri stroških za energijo v višini 350 tisoč evrov.
Veliko energije sodobni človek porabi tudi za transport. Kako na tem področju zmanjšati porabo energije, je lahko zgled mesto Basel, kjer že približno polovico avtomobilov poganja plin. Mestna uprava ima polovico voznega parka na plin in ti avtomobili povzročijo za polovico manj toplogrednih plinov kot avtomobili na naftne derivate. V Baslu pravijo, da so plinski avtomobili, ki so za navadnega državljana za razliko od varčnih hiš še predragi, na začetku poti do družbe 2000 wattov. Na koncu te poti so avtomobili, ki jih bodo poganjali električni motorji, te pa bosta poganjala vodik in sončna energija.
Roland Stulz, predsednik uprave družbe Novatlantis, predvideva, da bodo do leta 2050 avtomobili na vodik dostopni po ceni za navadnega potrošnika. Do takrat je treba “energetsko moč” na prebivalca Švice znižati na 2000 wattov na leto, od tega bi morali 1500 wattov zagotoviti iz obnovljivih virov energije.
Od kdaj je Winterthur vas? 100.000 prebivalcev pa vas… no, saj morda pa le. Po tej analogiji je Maribor malce večja vas, Ljubljana pa je skupaj za dve do tri vasi.
V razmislek: “2000 wattov energije na leto” je lapsus, ki ga bi moral znal ugotoviti vsak srednješolec.
Moč se meri v wattih, energija pa v watturah oziroma joulih. Recimo, da je moč ene potratne navadne žarnice 100 W. Potem dvajset 100 wattnih zarnic na uro porabi 2kWh=2000Wh energije na uro! V enem letu pa je to 365*24h*2kW=17520kWh oz 17.520.000 Wh.
Že likalnik ima odjemno moč 1-2kW.
Hvala za pripombe oziroma popravke. Upoštevano, upam, da povsod.
Včasih pove slika – ali flash
– več kot 1000 besed:
http://www.aerex.at/produkte/aerex/aerexwp/awp.swf
Kaj se pa toplotne črpalke tiče: pri tej moči sploh niso potrebne neke zemeljske vrtine… (Aerex WP 125). Vendar vseeno ne razmišljujte o teh tehničnih rešitvah! Spomnite se Vojkovega članka (8. oktober): “No, vsekakor ne kupujte toplotne črpalke: kar boste morebiti prihranili pri izdatkih za ogrevanje, vam bo elektrodistributer pobral z višjo tarifo – kot energetsko nevzgojenemu porabniku.”
Čakajte, se pravi ne 2000W, ampak 500W, če mora 1500W biti iz obnovljivih virov? Kaj pa energija, ki jo varčna hiša zajame iz sonca, je tudi všteta? Kaj pa toplota, ki jo oddaja človeško telo, tudi? 2000W, ampak samo za klimo in transport, drugi porabniki so marginalni?
Glejte, saj se verjetno vsi strinjamo, da je varčevanje z energijo potreben, hvalevreden, na splošno pozitiven cilj. Ampak takole klobasanje k cilju ne prispeva pol črnega pod nohtom.
Eh, Damjan…
zadeva je čisto enostavna. Poglej v naravo. Narava optimizira in vsi naravni sistemi so narejeni tako, da porabijo čim manj energije oz. optimalno za preživetje. Zakaj pa misliš, da je trofična piramida takšna kot je in tako kratka?
V naravi je pač drugače, zato ker veljajo zakoni fizike. Če si dvomljivec in ne verjameš,da si samo del narave, predlagam branje:
Nicholas Georgescu-Roegen, 1906-1994
He developed his initial ideas on a new biological or evolutionary approach to economic theory.
His ideas were further developed and consolidated in his magnum opus, The Entropy Law and the Economic Process (1971). Georgescu-Roegen’s claims, among others, were that an economy faces limits to growth, for which he invoked the Second Law of Thermodynamics (”useful energy gets dissipated”). Although generally ignored by mainstream economics, he was hailed by the fledlging environmental movement and, until the end of his life, never ceased to speak out on his ideas for a new approach to economic theory. Today, his work is gaining influence, and his insights are being grafted into the new field of evolutionary economics.
http://www.memoria.urrutiaelej...../alier.pdf
super ideja! problemi nastanejo, če imaš sosede na južni strani hiše, ki ti prekrivajo velika okna za sončno ogrevanje.