Da pravnik (menedžer in kapitalist) Boško Šrot ukrepanje regulatorjev trga v nekaterih primerih, povezanih s Pivovarno Laško in njenimi hčerinskimi družbami ali lastniški deleži, razume kot ‘teror’, ga razglaša za ‘nezakonitega’ in poskuša pravno spodbijati, je razumljivo. Da to počne tudi pravnik (in ekonomist) Jože Mencinger je nenavadno, dokler govori o ‘zaletavosti UVK’ (kot v sinočnji Polemiki na nacionalki); ko piše o tem, da ‘bi bilo za začetek koristno po zgledu EU vsaj začasno zaustaviti preveč prizadevne institucije, kot sta urad za varstvo konkurence in agencija za trg vrednostnih papirjev’ (Mladina, 30. 10. 2008), pa postane tovrstno izrekanje profesorja na pravni fakulteti hudo vprašljivo. Celó (na žalost je v slovenskih razmerah uporaba tega prislova tukaj utemeljena) nekateri politiki imajo glede tega edino možno stališče (če sta regulatorja trga storila kaj napak, naj to ugotavlja sodišče, smiselno povzemam Boruta Pahorja in Mateja Lahovnika).
Da so bili regulatorji trga lepo število let ‘zaustavljeni’, smo na teh straneh že večkrat pisali (recimo tukaj in tukaj pa še kje). Tudi o škodljivih posledicah, ki jih je ta ‘zaustavljenost’ prinesla (recimo tukaj). Da smo večkrat podvomili, ali ni morda ravnanje UVK (in ATVP) po zamenjavi predstojnikov politično motivirano oziroma instrumentalizirano, prav tako ni treba ponavljati (recimo tukaj) . Da v ‘protitajkunski vojni’ ni dovoljeno uporabljati vseh sredstev, tudi. Da se politikom spodobi molčati o pravosodnih in drugih postopkih neodvisnih organov, smo priporočili tako oblasti kot opoziciji. In tako naprej.
Kot gluhemu dobro jutro je vse to, če se zdaj še moj nekdanji profesor zavzema za nekakšno ‘zaustavljanje’ (politično, kali?, ‘vsaj začasno’ (!), ampak – kako bomo pa vedeli in kdo bo določil, da ‘začasnost’ ni več potrebna?, zakaj bi ju v tem ‘začasnem času’ sploh plačevali, ko je treba vendar varčevati, ju ne bi začasno kar ukinili? zakaj ne bi začasno zaustavili – ali kar ukinili – še tožilcev in sodnikov, ko pa itak vsak pri sebi natančno vemo, koliko kazni je kateremu storilcu treba odmeriti?) regulatorjev trga (kot oni jugoslovanski funkcionar, ki je hotel ‘zaustaviti ta Reuters’), ker da menda tako dela tudi Evropska unija. Menda, a vsekakor tudi v času, ko je ogroženo ’sleherno delovno mesto’, evropska komisija izreka milijardne globe, svari države pred morebitno nedovoljeno finančno pomočjo (primer Austrian Airlines), izdaja soglasja (banka Fortis itd.) in dvomi o ‘preveč zavzetih’ ukrepih nacionalnih regulatorjev. Ni videti, skratka, da bi bila začasno zaustavljena. Da je v središču različnih interesov in hudih pritiskov ter najbrž ne vedno ‘dosledna’, je zelo verjetno. A da bi kdo izrecno predlagal njeno začasno zaustavitev?
Skrajno cudno je, da profesor Mencinger nikakor ne spregleda, da Srot in Bavcar hoceta prav to, da ne bi nihče preverjal njuna dejanja in ugotavljal, ali sta res vse naredila v skladu s predpisi. Ce bi Bavcar in Srot v to bila prepricana, tovrstnemu preverjanju ne bi oporekala in ga Srot ne bi oznaceval kot teror, ampak bi v miru pocakala na dokaz, da nic, kar sta naredila, ni sporno. Odlocb regualatorjev in sodb sodisca se boji tisti, ki hoce prikriti svoje lumparije, ne tisti, ki je delal posteno. Profesor Mencinger bi to moral vedeti.