Ne s starimi metodami iz časa industrijske revolucije, ampak z razvojem novih tehnologij, inovativnih izdelkov in procesov se je treba lotiti iskanja rešitev iz sedanje gospodarske krize. Na tak način je treba zagotoviti povpraševanje, trge, nova naročila za podjetja in delovna mesta za državljane, pravi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Te njegove besede, ki se nanašajo predvsem na razvoj novih tehnologij, procesov in energentov za uresničitev zavez v okviru boja proti podnebnim spremembam, bi vsekakor morala vzeti resno tudi nova slovenska vlada.
Še zlasti ob upoštevanju besed predsednika uprave Kolektorja Stojana Petriča, ki je v nedavnem pogovoru za Mladino dejal, da so Slovenci daleč najbolj inovativni, kreativni in iznajdljivi delavci, da imamo v Sloveniji premalo uporabnih raziskav, ki bi industriji koristile, zato Slovenija znanje še vedno predvsem uvaža in ima zelo malo lastnih novih produktov, ki bi bili plod domačega znanja in razvoja.
Evropska komisija je leta 2006 v pobudi Vodilni trgi za Evropo, navedla šest področij – trajnostna gradnja, e-zdravstvene storitve, tehnični tekstili, biološki izdelki, obnovljivi viri energije in recikliranje -, na katerih EU lahko z inovacijami in razvojem postane vodilna. Ta področja so maja letos, v času predsedovanja Slovenije svetu EU, skupaj z akcijskimi programi potrdile tudi države članice EU v okviru sveta EU za konkurenčnost, ki se najpogosteje sestaja v sestavi ministrov za gospodarstvo in za znanost in tehnologijo. Evropska komisija ocenjuje, da je mogoče letni promet na predlaganih vodilnih trgih do leta 2020 povečati s sedanjih 105 milijard evrov na 260 milijard evrov.
The Lead Market Initiative uses a number of demand-side policy instruments that work in synergy. These instruments are tailored (following extensive consultations with stakeholders) to bring down barriers for innovative goods and services in six market areas. The result will be to give industry the opportunity to turn these innovations into world-wide leading products or services in new high-growth markets (“lead markets”) on the basis of the Union’s industrial dynamics. So, the definition of a ‘lead market’ is:
A lead market is the market of a product or service in a given geographical area, where the diffusion process of an internationally successful innovation (technological or nontechnological) first took off and is sustained and expanded through a wide range of different services. A ‘lead market’ is not necessarily the country or market where the innovation was first developed, or even used for the first time.
Na področju recikliranja je v pobudi evropske komisije in potrjenih akcijskih načrtih predviden poudarek na razvoju tehnologij in procesov za uresničevanje evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi, na podlagi katere morajo proizvajalci, distributerji in prodajalci poskrbeti za zbiranje starih naprav in njihovo recikliranje. Na podlagi te direktive so dolžni od potrošnika ob nakupu novega stroja oziroma aparata brezplačno prevzeti starega in poskrbeti za recikliranje. Direktiva med drugimi zajema velike in male gospodinjske aparate, računalnike, televizijske aparate, tiskalnike, električno orodje, medicinske naprave, dozirnike za pijačo, mobilne telefonske aparate.
Za podjetja, ki te naprave reciklirajo, je to lahko kar dober posel. Za proizvodnjo mobilnega telefonskega aparata je recimo treba imeti 40 različnih surovin, med njimi so redke surovine litij, tantal, kobalt in antimon. Enake materiale vsebuje tudi ekran za televizijski aparat in računalnik. Za njegovo izdelavo je sicer potrebnih 60 različnih surovin. EU mora večino teh surovin uvoziti, njihova nahajališča so v le nekaj državah, dostop do njih je vse težji, zato so tudi vedno dražje. Hkrati pa članice EU v veliki meri izvažajo smeti, v katerih so odpadni mobilni telefoni, računalniki in drugi odpadki z redkimi surovinami, ki bi jih podjetja lahko reciklirala doma, tako zmanjšala odvisnost od uvoza, zagotovila nova delovna mesta in poskrbela za varovanje narave, opozarja evropska komisija v okviru predloga strategije o surovinah. Recikliranje je torej lahko tudi tržna niša za donosno pridobivanje redkih surovin.
V EU se zdaj reciklira manj kot tretjina vseh odpadkov, v nekaterih državah članicah konča na odlagališčih kar 90 odstotkov odpadkov, so poslanci evropskega parlamenta ugotavljali letos junija ob drugem branju predloga direktive o recikliranju. So pa tudi članice, ki na odlagališča odpeljejo le še 10 odstotkov smeti. Slovenije seveda ni med slednjimi, saj ministrstvo za okolje čaka, da bo sprejeta nova direktiva o recikliranju in preprečevanju nastajanja odpadkov.
Podjetja, ki se v EU ukvarjajo z recikliranjem različnih vrst odpadkov in jih je okrog 60 tisoč, ustvarijo za 21 milijard evrov prometa na leto, v njih je zaposlenih 500 tisoč ljudi. Njihov delež na trgu recikliranja na globalni ravni znaša okrog 50 odstotkov.
In order to engender change, the EC is proposing a roadmap of policies which will foster recycling markets, and increase more and better levels of recycling. The document said: “The action plan for this lead market areas proposes a package of policies (legislation, standards and labelling, public procurement, financing, knowledge sharing and international action) that acting in synergy can foster recycling markets, increase more and better recycling, yield environmentally and economic gains and in the long run can improve Europe’s competitive position.”
Cilj EU je do leta 2020 vsaj podvojiti recikliranje. Vsako gospodinjstvo naj bi poskrbelo za vnovično uporabo oziroma recikliranje vsaj 50 odstotkov smeti. Glede na to, da v Sloveniji količina odpadkov po podatkih statističnega urada narašča, vse več odlagališč je prepolnih, državljani pa so slabe volje zaradi velikih podražitev odvoza odpadkov, bo treba kar hitro ukrepati – na terenu, s konkretnimi ukrepi in zgledi politične in druge elite, ne zgolj s pisanjem novih predpisov in strategij. Pa tudi z obveščanjem, ozaveščanjem, kar je lahko predvsem naloga nevladnih okoljevarstvenih organizacij.
...
Cene za odvoz odpadkov:
“München reduziert[!] die Tarife für Restmülltonnen 2009 um bis 2,8 Prozent: Nutzt ein Vier-Personen-Haushalt in München das 80-Liter-Gefäß für Restmüll und die gebührenfreien Papier und Biotonnen, muss er bei 14-tägiger Leerung rund 142 Euro/Jahr entrichten, im Bundesschnitt aber 179 Euro.” (tz 18.10.2008)
München: 11,83 € / mesec
“Cene komunalnih storitev so se podražile za od 2 do 400 odstotkov. Več bomo tako plačevali za odvoz smeti, oskrbo z vodo in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.” (24ur.com 10.11.2008)
Domžale, Ravne, Prevalje: 19 € / mesec
Moravče: 20 € / mesec
Bloke: 26 € / mesec
mislim, da je to ena od področij, ki odraža vso “štalo” naše države. Zakonodajo smo najprej prevzeli še iz časov SFRJ (v glavnem je odzadaj stal DIN) potem p asmo se odločili, da prevzamemo EU. In so urejene gospe na ustreznih ministrstvih naredile nalogo – v pisarni. kj pa teren drage gospe? Poglejmo konkreten primer (včasih je pač najlažje govoriti na “case study”). V SFRJ se odločijo biti superiorni in zakonodajo za odlaganje blat (npr. glede na vsebnost morebitno strupenih kovin) iz čistilnih naprav primerjalno z nemškim DIN zaostrijo za faktor dvajset (čez palec). tako mora biti blato, da se ga sme ponovno uporabiti (gre torej za produkt našega lastnega, se najglobje opravičujem, sranja) glede vsebnosti kovin čistejše od naravnih tal (prst nastaja delno s preperevanjem geološke podlage; t.j. kamenin na katerih nastane) – beri popolnoma nemogoče. Ker v časih SFRJ n področju omenjene države ni obratovala praktično nobena čistilna naprava (za kakšno delujočo se pač ni nihče sekiral) problema ni bilo. Naredimo čistilno napravao, prepišemo zakonodajo (strožjo od EU) in..? Gospe v pisarni, ki se jim niti v svetlobnih letih oddaljenosti ne sanja kaj to pomeni vztrajajo pri uveljavitivi neuveljavljivega! Točno tako, potem pa na terenu popolni balkan – kje pa so regijski centri za upravljanje z odpadki, kje so sežigalnice, ki jih ti centri predvidevajo (smo pač prevzeli nemški nesmisel – nemce pa še tako ugledni strokovnjaki, kot je cenjeni prof. E. Erjavec postavljajo vsepovsod za zgled in nekritično pljuvajo po alternativah, primer s francoskimi trgovskimi verigami, nemci so bog i batina, francozi so izkoriščevalski uničevalci)? Kdo je tukaj sedaj popolnoma nor? ali se komu slučajno samo zdi ali tako ta država nefunkcionira? A je potrebno ppoudariti povedano še na primeru razgradnje avtomobilov (o tem sem že davno nazaj pisal). Ali se bodo novinarji, ki o tematiki pišekjo pozanimali o nesmilih funkcioniranja drtžave, ali pa bo vse še naprej “Kafka” stil nerealnost? In ali bo kdo razumel, zakaj smo svetlobno najbolj onesnažena država, ko vsak lokalni “se je znašel” sveti v nebo, čeprav mu to prepoveduje zakon (nobeno svetlobno telo ne sme svetiti višje od svoje horizontale, sprejeto nekje v letu 2007), ko si šerifi prilaščajo mesta za veselice ob zmagi svojih političnih opraod, ko..? Ah, ko bi vsaj kdo malo zdrave pameti uporabil ali vsaj pogledal na urbanistični kaos državice črnih streh in turbo folk improvizacije? Tole pisanje, ki ga komentiram je še eden v seriji “daleč od oči, daleč od brige”. gas masko na nos pa na odlagališča in po deželici,.. butale moje.
jaz mislim da recikliranje ni tako pomebno, ker elin uničiti zemljo