Možno je dovolj hitro z rebalansom proračuna kreniti v preprečevanje vpliva tako imenovanega drugega vala finančne krize, se pravi vpliva znižanja naročil na krčenje zaposlenosti in padec standarda, kar bi se samo po sebi, če pustimo, da trg dela sam po sebi, brez dvoma zgodilo. In kriza, ki je nastala na nekem specifičnem, recimo nepremičninskem trgu ZDA, bi se potem spremenila v krizo oblike “L”, se pravi padec in potem dolgotrajna gospodarska stagnacija. To bomo preprečili. Ekonomska stroka ima odgovore na ta vprašanja. Mislim, da smo mi tudi operativno sposobni in v nekem sodelovanju, tudi znotraj parlamenta, mislim da ne bi smel biti poseben problem, da iz te krize sorazmerno hitro izidemo, da jo spreobrnemo v nek “V”, V-krizo. Jaz si obetam tudi pomembne in močne spodbude Evropske unije. Verjetno bo prišlo do neke koordinirane akcije za spodbuditev investicijskega povpraševanja in tukaj si obetam, da bomo verjetno dobili možnost pospešene gradnje transevropskih koridorjev, tako imenovanih, na področju železniške, prometne infrastrukture, telekomunikacijske infrastrukture in pa energetike. In zlasti pri železnici si obetam dodatna sredstva Evropske unije za modernizacije Slovenske železnice in tukaj bo verjetno treba dodati tudi naša sredstva in to bo eden od projektov, ki bo tudi preprečil nadaljevanje krize oziroma prenos krize s finančnega sektorja v realni sektor.
/…/
Pri javnem dolgu je za pričakovati naslednje leto, da se bodo razmere poslabšale. V kolikor bodo razvojni projekti vodeni dovolj učinkovito pričakujem, da se bo javni dolg nominalno in kot delež BDP naprej zmanjševal.
Podobno je s stopnjo brezposelnosti. Brez dvoma sedajle že narašča in brez dvoma se bo drugo leto na začetku leta poslabšala, odvisno kako hitro bodo prejeli posamezni ukrepi, zlasti tisti, ki so povsem keynezijanske narave, kako bo ta stopnja brezposelnosti se odvijala naprej. Mislim, da se bomo na koncu mandata bližali nekim 5 ali 4%, kar je pri nas naravna stopnja brezposelnosti. In ta vlada se bo resno ukvarjala tudi z nižanjem same naravne stopnje brezposelnosti z aktivno politiko prezaposlovanja, izobraževanja in omogočanje ljudem, ki so hendikepirani zaradi pomanjkanja znanja, da se nazaj vključijo v delo.
/…/
Končno vprašanje, kako s podjetji v težavah? Mi imamo določena pravila državnih pomoči. Vi veste, da so omejena tudi časovno. Se pravi nekdo, ki je to pomoč pridobil, je potem kar nekaj let ne more več pridobiti. Vsaka večja pomoč mora biti odobrena iz Evropske unije in mora biti smiselna. Se pravi, če je problem samo tak, da je z dokapitalizacijo ali pa z neko pomočjo, ki je neodplačna rešljiv, potem je to smiselno podvzeti. Če ta problem ni rešljiv, se pravi, če je trg upadel do te mere ali pa, da je zaradi napak v delovanju različnih poslovnih funkcij prišlo do tega, da bi tako podjetje bilo še najbolje poslati v stečaj, potem obstaja ta druga možnost in se z ukrepi razvojne politike spodbudi rast zdravega dela, ki je pač ostal na tistem, če je še kakšen zdravi del, je. Dosedanja vlada je nekaj teh težav poskušala reševati z dokapitalizacijami Kada in Soda. Te dokapitalizacije morajo imeti za seboj zelo jasen izračun ali so smiselne ali niso. V kolikor so smiselne jaz podpiram, da take dokapitalizacije se zgodijo. V kolikor pa niso smiselne, da ne bodo dale ustreznega donosa investitorju, potem pa mislim, da je treba v tem primeru ravnati skrbno, v smislu dajanja državne pomoči tam kjer so smiselne, ne pa dokapitalizirati s sredstvi, ki sicer niso direktno javna, so pa pod vplivom in služijo za določene javne cilje, da se kapital priliva v take projekte.
/…/
Jaz seveda pričakujem, da bo gospodarska rast zlasti v drugem delu mandata zelo hitra, da bo to omogočilo v mojem cilju brez dvoma podvojitev minimalne plače, s sedanjih dobrih 500 na 1.000 evrov. Vendar je to cilj in projekcija, ki jo bo treba doseči.
Franc Križanič, kandidat za finančnega ministra, med sejo državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko
