Na približno 100 straneh so napisani standardi, ki določajo, kakšne oblike mora biti sadje in zelenjava, ki je lahko na prodaj v Evropski uniji. Za 26 vrst bodo ti standardi 1. julija 2009 prenehali veljati, so odločili predstavniki držav članic. Sklep mora formalno še potrditi evropska komisija, ki ga je sicer tudi predlagala, in objaviti ga je treba v uradnem listu EU. Potem bodo države članice imele pol leta časa, da ga uveljavijo. Za deset vrst sadja in zelenjave pa bodo standardi še ostali v veljavi, a kljub temu bo po novem dovoljeno prodajati tudi tisto, ki nima standardizirane oblike. Ali bo dovolila prodajo takšnega sadja in zelenjave tudi v trgovini, bo odločala vsaka država članica posebej, edini pogoj je, da bo trgovec moral posebej označiti, da ni standardizirano (uporabi recimo lahko sadje/zelenjava za predelavo in podobno).
Standardi po novem ne bodo veljali za marelice, artičoke, beluše, jajčevce, avokado, fižol, brstični ohrovt, korenje, cvetačo, češnje, bučke, kumare, gojene gobe, česen, neoluščene lešnike, glavnato zelje, por, melone, čebulo, grah, slive, gomoljno zeleno, špinačo, neoluščene orehe, lubenice in radič. V veljavi pa bodo ostali za jabolka, agrume, kivi, zeleno solato, breskve in nektarine, hruške, jagode, sladko papriko, namizno grozdje in paradižnik, ki imajo v trgovini EU s sadjem in zelenjavo 75-odstotni delež.
It also triggered campaigns by environmental groups such as Friends of the Earth and supermarket giants. Retailers in Europe say at least one-fifth of fruit and vegetables is currently being wasted and expect prices to come down by up to 40 per cent.
“We have been struggling to fit a square peg in a round hole for too long now,” said Sue Henderson, a senior executive at Sainsbury’s. “We’re not allowed to use up to 20 per cent of what’s produced in this country and in the current climate of the credit crunch, we cannot continue to waste this much food before it even leaves the farms.”
Pridelovalci z odločitvijo predstavnikov držav članic kljub temu niso zadovoljni. Prek panožnega združenja (Evropsko združenje kmetov in živilskih podjetij - Copa-Cogeca) so sporočili, da evropska komisija ne upošteva interesov evropskih pridelovalcev sadja in zelenjave. Na združenju se med drugim bojijo, da bodo države članice evropske standarde nadomestile z nacionalnimi in s tem zaščitile svoje pridelovalce pred konkurenti iz drugih članic.
Evropska komisija pojasnjuje, da trgovci standardiziranega in nestandardiziranega sadja in zelenjave ne bodo smeli mešati in tako zavajati potrošnikov, ampak bodo morali vsako kategorijo posebej označiti in prodajati v ločeno. Kot neutemeljene pa zavračajo obtožbe, da se bosta sadje in zelenjava pocenila, ker se bo povečala ponudba in bodo zaradi tega imeli pridelovalci manj prihodka. Michael Mann, tiskovni predstavnik evropske komisije razlaga, da zdaj nestandardizirano sadje in zelenjavo prodajajo za predelavo, kjer jim podjetja gotovo plačajo manj, kot bodo lahko iztržili od trgovcev.
To je začetek konca. Jedli bomo nestandardizirano sadje in zelenjavo, tako kot v srednjem veku, grozljivo…
Kuharice pa bodo lahko rekle: “Takšna je kot od mojega!”
ko bi se birokrati EU pol toliko posvečali vsebini, kot se obliki sadja in zelenjave. kateri bedak je sploh pogruntal standardizacijo oblike sadja in zelenjave in kdo so tisti, ki sprejemajo takšne kretenske sklepe?da je cena odvisna od izgleda? po izkušnjah krasen zunanji izgled še ne zagotavlja kakovosti-to velja tudi za ljudi… ali po vzgledu teh umotvorov sledi standardizacija ljudi po podobnih merilih?