Zdaj, ko je državni zbor odločil o slovenskem reševalnem svežnju, je morda dobro opozoriti na nekaj poudarkov, ki jih je na pogovoru na Evropskem političnem centru v Bruslju izpostavil generalni sekretar OECD Angel Gurría. Ko vlade uvajajo ukrepe za reševanje finančne krize, je ključno, da obstoječi delničarji nosijo večino bremena zaradi napačnih odločitev menedžerjev, poskrbeti morajo, da je strošek davkoplačevalcev minimalen. Posebej je treba tudi poskrbeti, da različni ukrepi za pomoč finančnim institucijam in vlagateljem ne bodo povzročili omejevanja konkurence, protekcionizem z zaščito nacionalnih šampionov in omejevanjem tujih investicij ni ustrezen odgovor. Natančno je treba določiti način umika države iz družb, ko bo kriza rešena.
“The causes and consequences of this crisis are rooted in a wide set of inter-related policy areas and can only be addressed through integrated responses,” he told participants at a briefing seminar organised by the European Policy Centre in Brussels.
Ko se vlade odločajo, kako bodo ukrepale, morajo paziti, da že “med sejanjem vnaprej ne uničijo pridelka”, kar pomeni, da morajo razmišljati, kako bo deloval in zgledal finančni sistem čez 5, 10 ali 15 let. Ključna lekcija sedanje krize je, da je učinkovito delovanje finančnega trga odločilni pogoj za stabilno delovanje realnega gospodarstva, toda ta učinkovitost ni odvisna le od konkurence, ampak tudi od učinkovite regulative in nadzora, pravi Angel Gurría.
Ne govorimo o koncu kapitalizma in o propadu tržnega gospodarstva. Kapitalizma, globalizacije, tržnega gospodarstva ne gre kriviti za sedanje razmere, politika je odgovorna za to, kar se je zgodilo. Odprti trgi so omogočili veliko dobrih stvari, kot so inovacije, socialni napredek, a to je delovalo le, dokler je bila regulativa močna in je nadzor sledil razvoju, čeprav je dejstvo, da so igralci na trgu vedno korak naprej, enako kot zlikovci pred policijo. Učinkovita regulativa in nadzor pomenita, izpostavlja Gurría, da predpisi jasno urejajo pristojnosti, jasno določajo okvire delovanja in zajemajo vsa relevantna vprašanja. Nadzorniki pa morajo imeti moč in pristojnosti, da lahko izvajanje predpisov dosledno in sproti nadzorujejo in dosežejo, da so kršitelji hitro in ustrezno kaznovani. Ni dovolj zagotoviti učinkovito regulativo in nadzor zgolj znotraj nacionalnih meja, ampak širše, čez nacionalne meje, enako kot deluje finančni sistem. Jasno, da nadzor ni mogoč, če 25 tisoč posrednikov za prodajo nepremičnin v Kaliforniji nadzirajo le štirje državni uradniki.
However, the reaffirmation of the principle of open markets requires also the existence of a strong regulatory framework. As a Mexican economist recently put it: “Governments should not act because open markets don’t work; governments should act so that open markets do work!”
V EU bi bilo treba po mnenju OECD imenovati evropskega nadzornika ali oblikovati evropski sistem nadzornikov v obliki agencije, ki bi sodelovala z nacionalnimi nadzorniki. Na prvi pogled bi bilo najlažje povezati sedanje nadzornike prek agencije, toda zaradi različnih interesov držav članic nikakor ne gre izključiti možnosti za imenovanje evropskega nadzornika.
OECD si bo po besedah generalnega sekretarja prizadevala za strukturne reforme finančnega sistema s ciljem zagotoviti sodelovanje in soodvisnost regulatorjev kapitala, zavarovanja depozitov, reforme in sodelovanje na področju davkov, vodenja, politike konkurence, revizije in računovodskih standardov, nagrajevanja menedžerjev in podobno. Reševanja problema se je treba lotiti celovito, reševanje po delih ni primerno, glede na to, da je kriza že močno udarila realno gospodarstvo in je svetovno gospodarstvo povezano.
Pri zmanjševanju učinkov na realno gospodarstvo imajo s svojimi politikami ključno vlogo vlade, opozarja Angel Gurría, zlasti, če so v dobrih časih zagotovile proračunski presežek ali uravnotežen proračun. V vsakem primeru pa mora biti vsak ukrep, vsaka davčna spodbuda biti pravočasna, imeti mora omejen rok in natančno določen namen. V kriznih časih tudi ne gre pozabiti na socialno politiko, zlasti je treba poskrbeti za ustrezno pomoč ljudem, ki izgubijo zaposlitev.
We are facing an unprecedented crisis in a new era, and we cannot solve it with “more of the same” policies. We need new approaches and new institutional mechanisms that allow us to generate truly global and multidisciplinary responses. As John Maynard Keynes recognised in other times of turbulence: “When the facts change, I change my mind. What do you do, sir?”
Vzroki in posledice segajo na različna področja, zato morajo biti tudi rešitve zajemati celoten spekter od finančne regulacije do vodenja podjetij, fiskalne politike in konkurence, inovacij in izobraževanja ljudi o financah, da ne bodo več kupovali gnilih finančnih produktov, zaposlovanja, zavarovanj, pokojnin …
Ključno je, da zdaj, ko smo sredi viharja, ne zgubimo čuta za smer, kar pomeni, da ne smemo pozabiti na druge probleme, kakršen je boj proti revščini, da se nam ne zgodi “južna kriza” oziroma upor revnih, ki si ne bodo več mogli privoščiti hrane, ker bo ta v prihodnjih desetih letih za 10 do 50 odstotkov dražja kot v zadnjih desetih letih. Rešitev ni samo več humanitarne pomoči, ampak tudi pomoč revnim, da bodo z lastnim kmetovanjem lahko pridelali dovolj hrane zase, pa sklenitev ustreznega mednarodnega dogovora v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) s sklenitvijo kroga pogajanj iz Dohe. Prav tako ne gre pozabiti na ukrepe proti podnebnim spremembam, ukrepe proti povečevanju socialne neenakosti v državah – v okviru OECD so se v 24 državah od 30 te škarje v zadnjem času občutno odprle. Podnebne spremembe niso le globalno segrevanje ozračja in izpusti CO2, to je tudi ravnanje z vodami, ravnanje z odpadki, energetskimi viri, skrb za kakovost zraka, razlaga Gurría.
Governments must hold fast to their efforts to address poverty, inequality and climate change, he said. “It is crucial, in the middle of the storm, that we don’t lose our sense of direction… that we keep our commitments to scale-up development aid, to keep global trade and investments open, to develop cleaner energy to protect our environment.”
...
A propos:
Nekateri ekonomisti pravijo, da bi nas nemotena potrošnja – primerna kupna moč državljanov – potegnila iz krize v realnem sektorju, kakor meni tudi Nobelovec Krugman. Robert P. Murphy pa mu oporeka, saj pravi, da moramo, nasprotno, nehati trošiti in začeti prav zdaj – varčevati … !? Kako se v vsej tej “kolobociji” sploh znajti? Upajmo, da bo “možganski trust” na EF in širše pogruntal nekaj specifično izvirnega, primernega in dobrega za Slovenijo in širše …
Consumers Don’t Cause Recessions
Daily Article by Robert P. Murphy | Posted on 11/11/2008
http://mises.org/story/3194
Ana,
zajela si bistvo problema: trade off med spodbujanjem varčevanja in spodbujanjem povpraševanja. Jutri več o tem.