Hitrorastoče države hočejo v prihodnje na svetovnem finančnem trgu imeti več besede in vpliva, so njihovi finančni ministri in predsedeniki centralnih bank zahtevali na zasedanju finančnih ministrov 20 najbolj razvitih industrijskih in hitrorastočih držav (G20) v Sao Paulu. To zasedanje je bilo predpriprava na svetovni finančni vrh v Washingtonu, ki bo prihodnjo soboto in kjer se bodo sestali voditelji članic G20.
Brazilski finančni minister Guido Mantega je dejal, da predstavniki hitorastočnih držav niso več pripravljeni prihajati na finančne vrhove “zgolj na kavo”. Več vpliva hočejo v Mednarodnem denarjem skladu (IMF) in Svetovni banki. Evropska unija in ZDA se z zahtevami hitrorastočnih držav ne strinjata, opozarjata, da mora tisti, ki hoče več vpliva, tudi več plačati.
Drugačno stališče je zastopal Robert Zoellick, predsednik Svetovne banke. Dejal je, da je treba sedanji sistem nujno spremeniti, saj tako rekoč ni države, ki je finančna kriza ne bi prizadela. Za ustrezen odgovor na to krizo, je treba ustrezno težo dati tudi hitorradstočim gospodarstvom, kot je Brazilija.
“The food and fuel crises of the recent years have now been supplemented by the blow of a financial crisis. Virtually no country has escaped… all countries are moving into a danger zone.”
Kitajska in arabske države ob Perzijskem zalivu imajo bilijone dolarjev rezerv, s katerimi bi lahko pomagale državam, ki so kot Madžarska, Islandija ali Ukrajina zabredle v težave. V EU nad niso navdušeni, da bi tem državam dali preveč moči in jim preveč na široko odprli vrata, ker se bojijo, da bi investicije prek svojih državnih premoženjskih skladov in drugih oblik vlaganj utegnile izkoristiti za politični vpliv. Njihov politični sistem je drugačen, te države po zahodnih standardih niso demokratične, svarijo v EU. Nemčija že ukrepa z zakonodajo, s katero bi ta vpliv omejila, francoski predsednik tudi, zakonske omejitve imajo tudi ZDA. Nekateri izvedenci predlagajo ukrepe na ravni EU. Z direktivo bi določili temeljne principe, vsaka država članica pa bi sama zase poiskala ustrezno ravnotežje med zaščito svojih nacionalnih interesov in zagotovitvijo prostega pretoka kapitala in investicij.
Dana Perino, predstavnica administracije ZDA, je izpostavila, da je treba na vrhu v Washingtonu ponoviti zavezo za ohranitev prostega trga, konkurenčnega in odprtega gospodarstva in trgovine, prost pretok kapitala in investicij. V EU o tem ni enotnega stališča, predvsem francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki sicer zagotavlja, da bo EU na vrhu v Wasingtonu govorila z močnim enotnim glasom, ima drugačne načrte. Zavzema se za protekcionistično zaščito domačega gospodarstva.
...
