Od časov Johna F. Kennedyja iz poznih 1950. let naprej nepoznane dolge vrste pred ameriškimi volišči včeraj so dokazovale, da so ameriški volilci prišli glasovat za spremembe. Drugače povedano, prišli so glasovat, da bi dali sebi možnost za novo upanje. Že dolga desetletja Američanom nihče ni zbujal tolikšnega zaupanja in dajal toliko upanja na boljše življenje kot novi predsednik Barack Obama.
Kot govori današnji uredniški komentar v New York Timesu – Barack Obama je postal novi predsednik ZDA,
“… because he saw what is wrong with this country: the utter failure of government to protect its citizens. He offered a government that does not try to solve every problem but will do those things beyond the power of individual citizens: to regulate the economy fairly, keep the air clean and the food safe, ensure that the sick have access to health care, and educate children to compete in a globalized world.”
Bo Barack Obama zmogel to odgovornost? Bo zmogel to breme pričakovanih sprememb povprečnega Američana tudi udejanjiti? Vsekakor ima izpolnjene vse potrebne politične pogoje: zgodovinsko visoko volilno podporo, večinsko zaupanje Američanov, udobno večino v Senatu in Kongresu ter nenazadnje tudi enoglasno podporo mednarodne politike. Zdaj ima priložnost, da pokaže svojo pravo vrednost reformatorja in voditelja nacije.
Zaenkrat je Barack Obama je v svojem frenetičnem govoru “To je vaša zmaga!” takoj po delnih in neuradnih volilnih rezultatih dokazal, da je mož, ki bo združeval Američane, mož, ki zna spoštovati razlike v pogledih, mož, ki se zna dostojno zahvaliti svojim (poraženim) nasprotnikom in mož, ki se zaveda, da uteleša stoletje dolgo upanje 106 let stare ženice iz Atlante, ki je čakala v dolgi vrsti, da bi volila za spremembe.
Ne morem si kaj, da me Obamin zahvalni govor ne bi spominjal na liriko Brucea Sprinsteena, poeta delavskih predmestij in ameriških sanj tistih, ki veliko drugega kot upanja nimajo.
...
