Davkoplačevalski denar za dividende

Ameriške banke, ki jih je vlada reševala s svežnjem 700 milijard dolarjev, nameravajo več kot polovico pomoči, ki so jo prejele, porabiti za izplačilo dividend lastnikom, poroča nemški Die Zeit. Pomoč je prejelo 33 bank, ki so napovedale, da bodo za četrtletne dividende namenile 7 milijard dolarjev. V treh letih bodo zanje tako te banke porabile več kot polovico od 163 milijard dolarjev, ki so jih prejele od države.

Nekateri politiki in finančni izvedenci so zaradi te namere banke že ostro kritizirali, nekateri pa menijo, da dividende morajo izplačevati, sicer bodo tečaji njihovih delnic na borzi še bolj padli in bodo zabredle v nove težave. Ministrstvo za finance je samo devetim največjim bankam – med njimi so Citigroup, JP Morgan Chase, Goldman Sachs in Morgan Stanley – zagotovilo 125 milijard dolarjev. Na ministrstvu so od 700 milijard dolarjev za nakup delnic od bank predvideli 250 milijard dolarjev.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Davkoplačevalski denar za dividende”
  1. darja je rekel/rekla:

    Rescued bank to pay millions in bonuses
    Royal Bank of Scotland, which is being bailed out with £20bn of taxpayers’ money, has signalled it is preparing to pay bonuses to thousands of staff despite government pledges to crack down on City pay.
    http://www.guardian.co.uk/busi.....cent-cable

  2. [...] in peticijo. To so tudi naše volitve. Ne dovolimo, da se stotine milionov dolarjev pretopi v dividende in potuho nesposobnim bankirjem. Bolje bi bilo, če to pomoč direktno dobijo ljudje, ki ne morejo [...]

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 16. oktober 2009 

Vodilni v ameriških investicijskih bankah spet slavijo, krizo so očitno že pozabili. Banka Goldman Sachs je pravkar objavila, da je samo v zadnjih treh mesecih zaslužila 3,2 milijarde dolarjev, JP Morgan Chase celo 3,6 milijarde dolarjev. Novinarji časopisa Wall Street Journal so izračunali, da bo v 23 največjih bankah v ZDA letos skupni znesek plač in nagrad dosegel 140 milijard dolarjev.
Da vedo, kaj se dogaja po svetu, “a do naših ljudi, ki so izvrstno delali med krizo”, moramo biti pošteni, [...]

darja, petek, 7. avgust 2009 

Da so Američani upravičeno jezni na Wall Street pravi Paul Krugman. Finančna industrija je najprej povzročila gospodarsko krizo, potem jo je država reševala z davkoplačevalskim denarjem. Zdaj, ko je gospodarstvo še globoko v depresiji, si finančniki spet izplačujejo velikanske nagrade. Toda to nista edina greha Wall Streeta. Že pred finančno krizo in reševanjem z davkoplačevalskim denarjem je finančna industrija počela stvari, ki so bile s socialnega vidika nepravične ali celo uničujoče. To počne še zdaj.
Goldman Sachs recimo uporablja superhitre računalnike, [...]

darja, sreda, 20. januar 2010 

Niso zaslišanja in preiskave v kongresu, ki ima zakonske pristojnosti, da jim s poostritvijo nadzora in regulativo onemogoči novo napihovanje balona s špekulativnimi posli tisto, česar se morajo vodilni največjih ameriških bank Goldman Sachs, JP Morgan Chase, Morgan Stanley in Bank of America  oziroma na kratko Wall Street najbolj bati. Kongresniki jim glavnih vprašanj sploh ne postavijo, zaradi tega jim ni treba povedati »tako rekoč nič«.
Les Leopold v  Huffington Postu ugotavlja, da so zaslišanja v kongresu dejansko boksanje senc  [...]

darja, ponedeljek, 9. februar 2009 

Banke bi morale najprej razkriti, katere in koliko gnilih vrednostnih papirjev imajo v svojih bilancah, jih po tržni ceni odpisati, šele potem bi jih smele odložiti v slabo banko, ki jo ustanovi država, namerava evropska komisija zahtevati od članic EU, so izvedeli pri FT Deutschland. Slabe banke bi smele poleg tega sprejeti le določen obseg določenih papirjev, ne pa vse povprek in vsaka po svoje. Ovrednotenje po tržni ceni bi zagotovilo, razlagajo na komisiji, da bi odpise najprej absorbirali z [...]

darja, petek, 4. september 2009 

Kitajska bo prva kupila obveznice, ki jih bo prvič v svoji zgodovini izdal Mednarodni denarni sklad IMF). Kot je sporočil IMF, so podpisali pogodbo za nakup približno 50 milijard dolarjev obveznic, ki so nominirane v posebnih pravicah črpanja. To je kvazi valuta IMF, za katero Kitajska želi, da bi nadomestila dolar kot svetovno valuto.
The notes are denominated in Special Drawing Rights, a quasi-currency issued by the fund and promoted by China as a potential replacement for the dollar.
Po kitajskih poročilih [...]