Madžare so rešili pred bankrotom

Po Islandiji se je kot prva članica EU pred bankrotom znašla Madžarska. Vlada je za pomoč zaprosila Mednarodni denarni sklad (IMF), evropsko komisijo in Svetovno banko. Od IMF je dobila 12,5 milijarde evrov pomoči, od Evropske unije 6,5 milijarde evrov, Svetovna banka pa bo zagotovila 1 milijardo evrov.

Evropska unija denar, ki ga posodi  državi članici v škripcih, poišče na trgu, ne vzame ga iz proračuna EU. Ta pomoč je predvidena v  119. členu pogodbe EU, način zagotovitve in pogoji za odobritev posojila pa je predpisan v evropski uredbi iz leta 1988, ki so jo dopolnili leta 2002. Nazadnje je evropska komisija takšno pomoč leta 1993 dodelila Italiji. Evropska komisija skupaj z državami članicami pomoč državi članici lahko odobri, če od vlade dobi zahtevo, kar so naredili Madžari, ali pa sama z lastnimi analizami ugotovi, da je treba pomagati. Mejni znesek za dodelitev posojila državam članicam v težavah zdaj znaša 12 milijad evrov, evropska komisija pa je včeraj predlagala njegovo povečanje na 25 milijard evrov, je dejal evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Zagotovil je tudi, da zahtevkov drugih težav za pomoč za zdaj nima.

Neuradno pa je slišati, da jih utegne kmalu dobiti, predvsem od Bolgarije in Romunije, čeprav oblasti v obeh državah to zanikata. So pa kljub temu že v tesnih stikih z IMF. Britanski premier Gordon Brown v torek zvečer po srečanju s francoskim predsednikom v Parizu najbrž ni brez razloga dejal, da je treba preprečiti “širjenje okužbe v druge države vključno z Vzhodno Evropo”.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Madžare so rešili pred bankrotom”
  1. MILAN3 je rekel/rekla:

    Ne se pustiti uspavat – tudi Slovenija bo na vrsti – samo takrat ne bo vec denarja v blagajni – Bajuk pa bo na varnem .

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 27. november 2009 

Ali uvesti poseben davek za preprečevanje finančnih špekulacij? Da, pravijo visoki uradniki v Veliki Britaniji, ki nadzirajo finančno središče City v Londonu, ki je eden od največjih svetovnih bančnih centrov. Tisti, ki se s tem predlogom strinjajo, imajo prav, v svoji kolumni v New York Timesu piše nobelovec Paul Krugman. V Evropi je predlog o uvedbi davka na finančne transakcije v razpravi že od avgusta, ko ga je predlagal britanski regulator finančnih trgov Adair Turner kot orodje za preprečevanje “socialno [...]

darja, petek, 2. oktober 2009 

Prevelika zadolžnost držav je eden najbolj perečih problemov, s katerimi se bodo zdaj ukvarjali ministri za finance članic EU. Evropska komisija je do zdaj uvedla postopek zoper 11 članic, ki imajo večji proračunski promanjkljaj od dovoljenih 3 odstotkov BDP, in jim naložila ukrepe za njegovo zmanjšanje, prihodnji teden bo sprejela poročila še za 9 članic, ki so jo obvestile, da bodo letos presegle dovoljeno mejo. Postopek bo zoper te članice predvidoma uvedla novembra oziroma decembra, je po neformalnem srečanju finančnih [...]

darja, sreda, 4. november 2009 

Čeprav podatki kažejo, da se gopodarske razmere izboljšujejo, evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia brez ovinkov pove, da nobene od napovedi iz jesenske gospodarske napovedi, ki jo je pravkar predstavil, ne bi podpisal in s tem jamčil, da se bo uresničila. Razmere so preveč negotove, preveč je možnosti, da okrevanje ne bo tako hitro, kot zdaj kaže.
Dejstvo pa je, da je kriza najbolj prizadela tiste države, ki imajo odprto gospodarstvo, torej tisto, kar ustvarijo, večinoma prodajajo v [...]

darja, petek, 29. maj 2009 

Medtem ko se politiki prevolilno prerekajo o uvedbi tedenskih in mesečnih vinjet, je državna avtocestna družba Dars objavila podatke o dolgu na zadnji dan aprila letos, ki ga mora vrniti z denarjem, ki ga pobere z vinjetami in cestnino, ki jo plačajo prevozniki za tovorna vozila. Konec aprila je zadolženost Darsa (glavnice brez obresti) znašala nekaj manj kot 2,8 milijarde evrov. To pomeni, da je v prvih štirih mesecih letos črpal za 100 milijonov evrov novih kreditov. Ni pa (še) [...]

darja, sreda, 8. julij 2009 

Gospodarska in finančna kriza je države Vzhodne in Srednje Evrope hudo prizadela. V Sloveniji je bila v prvem četrtletju letos rast bruto domačega proizvoda kar za 14 odstotnih točk nižja kot v drugem četrtletju 2008, ugotavljajo analitiki avstrijskega inštituta WIIW. Letošnje leto bo za vse države Srednje in Vzhodne Evrope še slabo, prihodnje leto bo leto stagnacije, rast pa lahko spet pričakujejo v letu 2011, a ta ne bo več dosegla ravni pred krizo.
Za Slovenijo WIIW letos napoveduje 4-odstotno gospodarsko [...]