Padanje cene nafte skrbi Vladimirja Putina

Predsednik vlade Vladmir Putin je nezadovoljen z odvisnostjo Rusije od izvoza nafte, poroča Pravda. V zadnjih osmih letih se je ruski izvoz po njegovih besedah povečal za 2,2-krat, kar je spodbudno, zakrbljiva pa je njegova struktura. Rusija je še zmeraj močno odvisna od izvoza hidrokarbonatov in drugih surovin, zato je njena uspešnost odvisna od sprememb svetovnih cen.

“Russia still strongly depends on the export of hydrocarbons and other raw materials, which means that the country also depends on the conjuncture of world prices,” RIA Novosti quoted Putin as saying.

Finančni minister Aleksej Kudrin pravi, da zniževanje cene nafte sili Rusijo k razvoju inovativnih tehnologij, nihče pa ne ve, kakšne posledice bo zniževanje cen nafte imelo na Ruse in rusko državo. Daniel Gros, direktor Evropskega centra za politične študije (CEPS), je maja letos dejal, da na podražitvah nafte in zemeljskega plina temeljita kar dve tretjini ruske gospodarske rasti, zaradi tega ta rast tudi ni trajna. Končala se bo zelo hitro po umiritvi cen nafte in plina. Veliko rezervo pa ima Rusija po Grosovih besedah v človeškem kapitalu.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Padanje cene nafte skrbi Vladimirja Putina”
  1. milan3 je rekel/rekla:

    Poglej tega fanta – ta je tudi danes sele odkril pulfer – da je ruski izvoz ropanje naravnih bogastev – kar pa pridelajo vodke, jo pa itak sami spijejo. Beda – 100% beda ….. bodo se problemi – in to veliki – tudi z Rusijo.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 12. november 2009 

Medtem ko bosta v soboto v Moskvi predsednik slovenske vlade Borut Pahor in predsednik ruske vlade Vladimir Putin predvidoma podpisala sporazum o gradnji plinovoda Južni tok prek Slovenije, poskuša Putin k projektu pridobiti tudi Avstrijo. Kot poroča časopis Standard, je o tem prepričeval avstrijskega kanclerja Wernerja Faymana, ki je bil na obisku v Moskvi. Avstrijska energetska družba OMV je sicer že ena od partneric za dograditev plinovoda Nabucco, ki je konkurenčen Južnemu toku.
Vladimir Putin je Faymanu povedal, da bo Rusija [...]

darja, ponedeljek, 31. avgust 2009 

Finančna kriza bo svetovno gospodarstvo do konca leta stala 10,5 bilijona (10.500 milijard) dolarjev, dnevnik Welt objavlja izračune izvedencev Commerzbank Research. Ko je Nobelovec Joseph Stiglitz konec avgusta lani povedal, da bo finančna kriza trajala še dolgo in bo stala več kot bilijon dolarjev, mu marsikdo ni verjel. Veliko politikov, bančnikov in ekonomistov je bilo prepričanih, da bo kriza, ki je takrat zajela le nekaj bank in nepremičninski sektor, kmalu mimo. A že 15. septembra je padla banka Lehman Brothers, [...]

darja, petek, 20. november 2009 

Skrbi, da nastaja nov nevaren špekulativni balon, so pretirane. Takšna balona, kot je bil nepremičninski, ki je s svojim pokom povzročil sedanjo finančno in gospodarsko krizo, sta bila v zadnjih sto letih dva, je ameriški ekonomist Robert Shiller, ki je napovedal pok nepremičninskega balona, dejal v pogovoru za FT Deutschland.
Tako hitro ne nastane novo pretiravanje v takšni velikosti, še posebej, ker rast še ni zelo krepka. “Vzpostavile so se sicer spet v določeni meri normalne razmere, a rast še ni [...]

vojko, četrtek, 14. januar 2010 

Ko se bo rast povrnila, bo naša rast hitrejša /od povprečne EU/. Tako kot je bil padec večji, bo tudi rast hitrejša. Smo malo, rastoče gospodarstvo, občutljivi na sunke iz okolice, zato bomo ob vrnitvi rasti deležni večjih učinkov povpraševanja iz tujine. Globalno se v tem hipu kaže, da je rast v novoindustrializiranih državah in državah izvoznicah nafte stabilna in visoka in tam se odpirajo tudi možnosti za povečanje izvoza, a smo na teh trgih sorazmerno slabo prisotni. Rast v [...]

darja, sobota, 29. avgust 2009 

Bilateralni spori so v zadnjih letih prevladovali v odnosih med EU in Rusijo. Tovrstni spori sicer niso posebnost v odnosih z Rusijo, države članice EU jih imajo kar precej tudi z drugimi državami – Slovenija recimo s Hrvaško. Čeprav imajo dvostranski spori zelo slab vpliv na evropsko zunanjo politiko, med državami članicami ni soglasja, kako jih reševati, v svoji analizi ugotavlja Mathias Roth, izvedenec bruseljskega Centra za evropske politične študije (CEPS).
Bilateral disputes are by no means exclusive to EU–Russian relations [...]