Cene nepremičninam ne padajo. Ker ni prometa.

Mestni občini Ljubljana se danes, poročajo Finance, ni posrečilo prodati zemljišča na Rudniku (nasproti Leclerca), saj na dražbo ni bilo nikogar, niti tistih, ki so se poprej za nakup zanimali. Z izkupičkom za 59.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče (po 600 evrov za kvadratni meter namesto ’spomladanskih 800) je nameraval Mol med drugim za mestni stanovanjski sklad (ki sam ne more več najemati posojil) odkupiti še 150 stanovanj v Celovških dvorih, ki jih gradi Vegrad. Vegrad je Ljubljani, kot je v soboto poročal Dnevnik, ta stanovanja ponudil, ker jih ne more prodati.

Cena je 1750 evrov za kvadratni meter, kar je približno za polovico manj od cene, ki jo velenjski gradbinec oglašuje, saj se cene gibljejo od 2800 do 3800 evrov. Je pa cena višja od 1350 evrov za kvadratni meter, ki jih je občinski stanovanjski sklad plačal za prvih 150 stanovanj, in tudi od 1460 evrov, ki sta jo občinski in republiški stanovanjski sklad odštela še za dodatnih 150 stanovanj.

V Vegradu pa so Dnevniku potrdili, da so zaposlenim v režiji zaradi finančne krize zmanjšali plače.

Konkretni ukrep s področja plač, ki ga navajate, se nanaša na del kadra, ki ima največji vpliv na obvladovanje stroškov v podjetju. Sprejeti ukrep je v skladu z našo veljavno kolektivno pogodbo, ki v tarifnem delu predvideva zmanjšanje osnovne plače do največ dvajset odstotkov.



 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 4 na “Cene nepremičninam ne padajo. Ker ni prometa.”
  1. red_mamba je rekel/rekla:

    Me sploh ne čudi. Trend upadnja se pozna že od začetka leta. In ker držijo visoke cene valda ni noben tako nor, da bi karkoli kupil. Tudi sam čakam, da se cene znormalizirajo predno sploh razmišljam dalje v smeri svoje nepremičnine.

  2. james je rekel/rekla:

    Nakupovalno-karkoliže središče Rudnik nujno rabi urejen park s fontano in ozelenitev parkirišč (pa kakšno parkirno hišo). Torej je prvi korak k lepšemu, predvsem pa bolj zdravemu mestu v urbanistični katastrofi v stilu Bačke Palanke, se opravičujem, Ljubljane v tem kvartu (Rudnik, Galjevica ciganarija, naj mi cigani oprostijo, ker njihovo ljubezen do barv izkoriščam za opis pojava na Barju) park z vodo tam, kjer zemljišče niso prodali. Za sedanje in bodoče ljubljančane in za prvo dobro dejanje sedanjega župana, kajneda?

  3. Tomaž Štih je rekel/rekla:

    Tam bi domovala IKEA, ki ni ravno znana po slabem designu. Če bi Janković znal vsaj eno stvar narediti prav.

  4. martin je rekel/rekla:

    Nakupovalnih središč absolutno ne rabimo. Samo vprašanje časa je kdaj bodo začela životariti. Me prav zanima kako bo z Delto v Stožicah, ki bo svoj projekt začela v najbolj slabem trenutku (recesiji oziroma upočasnjeni rasti).

    Glede nepremičnin pa menim, da so v Ljubljani in v turističnih krajih mnogo previsoke in samo (komaj) čakam, da res padejo.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sreda, 1. julij 2009 

SDS na svoji spletni strani objavlja podatke o premoženjskem stanju svojih poslank in poslancev. Zgledna transparentnost (čeprav nekateri podatkov – še? – niso oddali)? Kot vemo iz nekega drugega primera, se takšna ‘javna samorazkritja’ lahko v pomembnih podrobnostih razlikujejo od tistega, kar je zapisano v uradni prijavi premoženja komisiji za preprečevanje korupcije. Morda se tokrat ne, a vseeno zbuja malce pozornosti dejstvo, da so si v SDS dali opravka z oblikovanjem lastnega vprašalnika, zbiranjem podatkov in sestavljanjem preglednice, ko pa [...]

vojko, nedelja, 18. oktober 2009 

Po popisu leta 2002 je med naseljenimi stanovanji kar 82 odstotkov lastniško zasedenih (v njih biva lastnik s svojim gospodinjstvom), osem odstotkov pa sestavljajo stanovanja v zasebni lasti, katerih uporabnik, ponavadi mlajši sorodnik, ne plačuje najemnine; po obsegu teh dveh skupin smo v Evropi uvrščeni zelo visoko, blizu južnoevropskih držav. Pri preostalih dveh skupinah stanovanj smo seveda zelo nizko – zasebnih najemnih stanovanj je tri odstotke, neprofitnih/socialnih pa sedem odstotkov. /…/ Da takega premoženja na nacionalni ravni nikakor ni malo, [...]

vojko, četrtek, 26. marec 2009 

Prometni minister Patrick Vlačič je davkoplačevalce doslej, tako čez palec, stal vsaj 25 milijonov evrov. Toliko znaša razlika med izkupičkom od enoletnih cestninskih nalepk, prodanih po 55 evrov in prilivom, ki bi ga Dars imel, če bi cena 95 evrov za enoletno nalepko veljala že od začetka letošnjega leta. Vlačiču smejo to še posebej zameriti tisti, ki se po avtocestah ne vozijo in vinjete v nobenem primeru ne bi kupili. Ker prometni minister konec lanskega leta ni ukrepal pravočasno, bodo [...]

darja, petek, 5. februar 2010 

Leto 2009 je drugo zapored, ko je bilo v EU glede na instalirano moč dograjenih več elektrarn za izrabo obnovljivih virov energije kot elektrarn na fosilna in druga goriva, ugotavlja evropsko združenje za vetrno energijo (EWEA). Leta 1995 je delež vetrnih elektrarn, elektrarn za izrabo sončne energije, hidroelektrarn in elektrarn na biomaso po instalirani moči med novimi elektrarnami znašal 14 odstotkov, lani pa 61 odstotkov. Samo za postavitev vetrnih elektrarn so investitorji lani porabili 13 milijard evrov, je na konferenci [...]

darja, četrtek, 21. maj 2009 

Državni avtocestni družbi Dars z 2,7 milijarde evrov dolgov, ki jih bo po oceni računskega sodišča lahko odplačal šele po letu 2050, namerava vlada dovoliti novo zadolževanje s poroštvom davkoplačevalcev – za slabih 330 milijonov evrov. V obrazložitvi gradiva, ki ga bodo ministri danes predvidoma dobili na mizo, je navedena znana trditev, da brez novega kredita Dars ne bo mogel nadaljevati gradnje predvidenih avtocestnih odsekov v skladu z načrti, zaradi česar bi narodno gospodarstvo utrpelo veliko škodo.
Ker so kot vir [...]