Bankam v ZDA grozijo novi odpisi zaradi kreditnih kartic

Bankam v ZDA grozijo novi odpisi dolgov, saj vse več potrošnikov ne more več plačevati računov za kreditne kartice. V ZDA so potrošniki namreč lahko dolg, ki so ga naredili z eno kreditno kartico, pokrili z novo kartico in tega spet z novo. Tako je nastala cela veriga kreditov. V povprečju ima gospodinjstvo v ZDA prek kreditnih kartic 8300 dolarjev kreditov. Po poročanju Spiegla bo znesek teh posojil v prihodnjem letu dosegel 100 milijard dolarjev. Seveda so ameriške banke tudi kredite s kreditnih kartic prodajale naprej po enakem sistemu kot gnila hipotekarna posojila, zaradi tega jim grozijo novi odpisi. Po kreditih s kreditnih kartic sledijo še posojila za avtomobile, ki so jih banke Američanom dajale še bolj lahkomiselno.

Španci pa se bojijo izterjevalcev, ki dolžnikom sledijo vse do delovnega mesta in jih javno ponižujejo, če dolga ne poravnajo, ko dobijo poziv za plačilo po pošti in po telefonu. Izterjevalci imajo uniforme, odvisno od družbe, za katero delajo. Nekateri so podobni Fredu Astairu, nekateri Zorru, nekateri izgledajo kot menihi. Tako skušajo dolžnike prepričati, da je najbolje, če dolg takoj poravnajo. Upniki najemajo izterjevalce, ker so postopki na sodiščih predolgi, saj večinoma trajajo več kot tri leta. Izterjevalci so prepričani, da jim dela še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Navezali so že stike z upniki v državah, ki jim dolgujejo denar lastniki nepremičnin na španski obali.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 29. maj 2009 

Medtem ko se politiki prevolilno prerekajo o uvedbi tedenskih in mesečnih vinjet, je državna avtocestna družba Dars objavila podatke o dolgu na zadnji dan aprila letos, ki ga mora vrniti z denarjem, ki ga pobere z vinjetami in cestnino, ki jo plačajo prevozniki za tovorna vozila. Konec aprila je zadolženost Darsa (glavnice brez obresti) znašala nekaj manj kot 2,8 milijarde evrov. To pomeni, da je v prvih štirih mesecih letos črpal za 100 milijonov evrov novih kreditov. Ni pa (še) [...]

vojko, ponedeljek, 13. julij 2009 

Ta hip so podjetja, če jih opazujemo z vidika plačilne zmožnosti, na najnižji točki; ne le pri nas, tudi globalno. Pri nas so zdajšnje stopnje primerljive le z začetkom devetdesetih let, ko so podjetja čutila posledice razpada Jugoslavije. A je bilo takrat zunanje okolje stabilno, zdaj pa ni. V teh razmerah je pričakovati, da bodo tudi banke poskušale lajšati posledice in da bodo poskušale narediti breme dolga vzdržno za podjetja – a spet le za podjetja, ki imajo poslovni potencial.
/…/
Sheme [...]

darja, torek, 12. januar 2010 

Bruto zunanji dolg Slovenije je konec oktobra lani po podatkih banke Slovenije znašal 40 milijard evrov. Hrvaški zunanji dolg je konec septembra lani po podatkih hrvaške centralne banke znašal slabih 43 milijard evrov, samo avgusta in septembra se je povečal za 1 milijardo evrov. Zunanji dolg Srbije je po podatkih srbske centralne banke konec novembra lani znašal 22 milijard evrov. Samo te tri države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, so skupaj dolžne več kot 100 milijard evrov.
Dolg nekdanje [...]

darja, torek, 26. maj 2009 

Državni avtocestni družbi Dars bo letos za vračilo posojil zmanjkalo nekaj manj kot 2,6 milijona evrov, ker bo s cestninami in vinjetami, ki so glavni vir za odplačilo, zbrala premalo denarja, izhaja iz novega predloga letnega plana razvoja in obnavljavlja avtocest v letu 2009, ki ga je vlada poslala v državni zbor v sprejem. Ker pa pri tem izračunu ni upoštevana uvedba vinjet za krajši čas od pol leta (in tudi ne stroški financiranja), utegne biti luknja še večja. Kolikšna, [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]