Med dvema slabima možnostima – koalicija ali opozicija – je glavni odbor SLS sinoči izbral slednjo, hkrati pa s prepričljivo večino zavrnil ponujeni odstop strankinega predsednika Bojana Šrota, zagovornika vstopa v koalicijo. Na prvi pogled ni posebej logično, da predsednik, ki je hotel nadaljevati strankino ‘mostograditeljsko izročilo’, ostaja, stranka pa odhaja v opozicijo, a izbira ni tako protislovna oziroma v nasprotju z ‘značajem’ ljudske stranke. Malce dolgoročneje gledano pa obstaja precejšnja verjetnost, da je SLS z njo iz slabe naredila najslabšo možnost.
SLS z drugima strankama, ki se bosta predvidoma znašli v opoziciji, ne more tekmovati v ‘kritičnosti’ oziroma demagogiji. SDS in SNS sta za to veliko bolje izurjeni, poleg tega pa ju kot ‘nekonstruktivni’ dojema tudi volilno telo. Ljudska stranka bi preprosto zgledala neverodostojno, če bi se odločila za ‘trdo’ opozicijo, poleg tega pa zgolj s petimi poslanci v takšnem ‘gromovniškem’ orkestru ne bi prišla do izraza. ‘Naravni’ opozicijski prostor SLS je tisti, ki ga so doslej zasedali – in razmeroma uspešno izkoristili – socialni demokrati. V ‘konstruktivni’ opoziciji, kajpak na ‘drugi strani’, (katoliško-)konservativni, izpraznjeni zaradi neuspeha NSi in vprašljive regeneracijske sposobnosti ‘demokrščanskega tabora’.
Pa lahko Bojan Šrot na konservativni strani prevzame vlogo Boruta Pahorja? Ima stranka za to dovolj potrpežljivosti, se Šrot lahko znebi nekaterih hipotek? Oboje je močno vprašljivo. SLS ima zelo burno in zasukov polno zgodovino, nikoli ji ni manjkalo tistih, ki so ‘vedeli bolje’ od aktualnega predsednika in navzlic trenutni ‘demonstraciji enotnosti’ ne gre pričakovati, da po razmeroma kratkem obdobju v opoziciji v stranki ne bo ‘zavrelo’ (kakor bi navsezadnje tudi, če bi vstopila v koalicijo). Toliko bolj, kolikor na predsednika še vedno meče dolgo senco njegov ‘tajkunski brat’ Boško Šrot oziroma dvomljive okoliščine, v katerih je nastal pivovarsko-medijsko-trgovsko-finančni konglomerat.
Bojan Šrot sicer lahko, prosto po Pahorju, reče, da ne on ne stranka nista nikomur nič dolžna (ali ponavlja zagotovilo, da SLS ni ‘tajkunska’ stranka in da je ni bilo ‘zraven’ ko se je kupovalo in prodajalo), a z njim na čelu SLS, hočeš nočeš, utemeljeno ali ne, ostaja le ‘del zgodbe’ o kapitalskih koncentracijah in medijski instrumentalizaciji ter njunih političnih botrih. Morebitno ‘konstruktivno’ opozicijsko držo stranke, načeloma edino dolgoročno smotrno, bodo zato ves čas spremljali dvomi, ali ni posledica preračunljivosti oziroma trgovine s koalicijo, zaradi česar bo SLS tudi v opoziciji težko ’sobivala’ z Janševo SDS.
S sinočnjo odločitvijo proti koaliciji-za Šrota je SLS dala vedeti, da se ne zaveda, kaj pravzaprav odhod v opozicijo po dolgih letih vladanja pomeni, Šrot pa sebi in stranki s tem, da ni nepreklicno odstopil, ni naredil usluge. Kakor so okoliščine v mnogočem drugačne, je ljudska stranka na dobri poti, da ponovi napako LDS iz leta 2004, ko so liberalni demokrati z več kot 80 odstotki na kongresu glasovali za ‘Ropa po Ropu’ (in ostali v opoziciji), nato pa začeli razpadati ‘pri živem telesu’.
Če bo ta vlada zdržala manj kot dve leti, so se v SLS dobro odločili.
Moj bog, ali SLS resno misli, da smo take ovce. Vsa leta samostojnosti je prav SLS upravljala najbolj zapravljivo ministrstvo. ne samo ministra, na ministrstvu za promet je treba zamenjati vse.
Mariborski župan, ki je stranki tako rekoč vsilil gospoada Šrota, pa nič. Sicer pa, ali je še kje kaj ,kar bi zanimalo tuje vlagatelje? kdo je že lastnik Pivovarne Laško, Istrabenza, Autocommerca, itd., itd.?, Ko že gospoda Šrota tako skrbi, ali smo še, oziroma smo še lahko zanimivi za tuji kapital. ne verjamem, da bomo z zaračunavanjem vstopnine za narodne parke zaslužili dovolj za preživetje, pa še posebej za pokojnine.
Izjemen prispevek!
Vprašanje se postavlja, kaj je prevladalo v SLS za takšno odločitev? Kakšno, katero, intelektualno (demagoško, podtalno) jedro stoji za to odločitvijo?
Ali gre za zapozneli refleks, ki ga je vsilil Janša in ki sedaj deluje v napačno smer. Ne proti SDS, ki je praktično zradiral /tudi/ SLS, ampak proti levici, pri katerih je SLS preživljala svoja zlata obdobja.
Prepricana sem, da so se slabo odlocili.
Ob opoziciji, kot jo bomo imeli, se bodo raztopili kot milni mehurcki v zraku.
Ob Pahorju bi bili vsaj vidni, prepoznavni!
JJ jim ze prej ni dal dihati, ko je vladal, zdaj, v opoziciji, ko bo slo na noz ob vsakem zasedanju DZ in se bodo v SDS do nezavesti dokazovali, kako edinstveno dobri so bili in da je vse – razen njih – poguba za drzavo, so v SLS potegnili bridek konec.
Menim, da SLS ni imel druge možosti kot za njih najslabšo. Izkušnja SLS v levičarskih vladah je enostavno prebridka, da bi se lahko ponovila, če za to ni nuje. In tokrat je ni. Je pa SLS dobila možnost, da častno z dvignjeno glavo zgrmi v prepad. Kombinacija kmetijskega in prometnega ministrstva je usodno zaznamovala SLS obdobje in celo Slovenijo. Računi za to kombinacijo bodo neusmiljno prihajali, ko SLS že davno ne bo več v taki obliki in s takšno logiko. Bi pa lahko brez slabe vesti izšel članekv Družini: Sodili smo si sami… ( da ne bo spet dilem o tem kdo je bil kje in kdo je delal kaj…)