Velika napaka bi bila, če bi podjetja in javni sektor v članicah EU zaradi finančne krize, ki bo gotovo prizadela realni sektor, zmanjšali investicije v raziskave in razvoj, pravi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. “Biti moramo previdni, da z reševanjem krize v finančnem sektorju ne bomo preprosto preložili problemov v drugi del gospodarstva, to je v del, ki je v EU na srednji in dolgi rok ključen za zagotavljanje delovnih mest in rasti,” opozarja slovenski komisar. Bo pa sedanja finančna kriza gotovo vplivala na trend rasti investicij evropskih podjetij v raziskave in razvoj v zadnjih petih letih, še pristavlja.
V skladu z lizbonsko strategijo morajo države članice do leta 2010 za investicije v raziskave in razvoj zagotoviti 3 odstotke bruto domačega proizvoda. Od tega morajo 2 odstotka zagotoviti zasebna podjetja, 1 odstotek pa javni sektor. Tega cilja večina ne bo dosegla, slabo kaže tudi Sloveniji, ki ji do tega cilja manjka še 1,5 odstotne točke. Izvedenec bruseljskega inštituta Bruegel Bruno van Pottelsberghe je letos spomladi ob predstavitvi svoje študije o ciljih EU za vlaganja v raziskave in razvojdejal, da so javna vlaganja v višini 1 odstotka BDP kot spodbuda in zgled veliko pomembnejša, kot so prepričani politiki.
Kakor kažejo neuradni podatki, sta se lani na lestvico 1000 podjetij, ki v EU največ investirajo v raziskave in razvoj, uvrstili le dve slovenski, in sicer Krka in ACH. Med prvimi petnajstimi družbami na lestvici je francoski Renault, ki je lastnik novomeškega Revoza. Švicarski Novartis, ki je lastnik Leka, je na lestvici 1000 podjetij iz nečlanic EU, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj, med prvo deseterico. Ali omenjeni uvrstitvi Renaulta in Novartisa pomenita, da bi tudi Revoz in Lek bila na lestvici evropskih družb, če bi njune investicije v raziskave in razvoj prikazali ločeno, ni znano. Vsekakor pa evropska lestvica kaže, da Slovenija v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 svojega položaja ni izboljšala, saj je ostala le pri dveh družbah. Na obeh lestvicah je med prvimi 250 družbami Krka. Savo, ki je bila na lestvici leta 2006, pa je v letu 2007 zamenjala družba ACH.
Sicer pa je delež vlaganj zasebnih podjetij v raziskave in razvoj v EU v obdobju od leta 2002 do 2006 stagniral, v ZDA in na Japonskem se je le rahlo povečal, močno pa se je povečal na Kitajskem. Tam očitno zaradi ugodnega okolja svoje investicije v raziskave in razvoj povečujejo tudi evropska in ameriška podjetja. Ločena raziskava na podlagi vzorca 99 podjetij iz EU je namreč pokazala, da so lani na Kitajskem investirala v raziskave in razvoj 3 do 3,5 odstotka, v letu 2006 pa nič.
Med sektorji, iz katerih je 1000 podjetij iz EU, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj, je na prvem mestu avtomobilska industrija in proizvodnja avtomobilskih delov. Ta sektor je močan tudi v Sloveniji, kar pomeni, da morajo podjetja slediti razvoju v Evropi, a so očitno premajhna, da bi se uvrstila med prvih tisoč. Med paradnimi konji slovenskega gospodarstva pa dovolj za uvrstitev na lestvico očitno vlagajo le Krka, Lek v okviru Novartisa in Revoz v okviru Renaulta. Ni pa na lestvici nobene državne družbe, država torej zasebnim podjetjem na tem področju daje slab zgled. Avstrijci imajo recimo med 1000 največjimi investitorji v raziskave in razvoj paradne konje in državne družbe Voest Alpine, Telekom Austria, Andritz, OMV, Palfinger, Verbund, Avstrijske železnice (ÖBB). Avstrijska država očitno v primerjavi s slovensko manjši delež denarja, ki ga nameni za raziskave in razvoj, porabi za financiranje institucij in raziskave, ki končajo v predalih, in več za konkretne razvojne projekte in inovacije v podjetjih. Inovativna in razvojno usmerjena podjetja omogočajo prodajo domačega znanja in zaposlovanje visoko kvalificiranih ljudi z dobrimi plačami, in tudi temu ustrezen življenjski standard, izobraženost in usposobljenost prebivalstva.
...
