Živeti sam, kot single, je z ekonomskega gledišča med dražjimi oblikami bivanja, saj samska oseba sama nosi vse stroške. Svoboda odločanja in bivanja, ki jo nudi samskost, ima svojo ceno, poleg vsakodnevnih stroškov še, na primer, na dopustu, saj za enoposteljno sobo plačate več, kot če bi si sobo delili še s kom. Po subjektivni oceni bi dejala, da je samskost v zadnjih letih v porastu. Zanesljivih statističnih podatkov na to temo žal ni zaslediti, je pa možno iz dosegljivih podatkov sklepati, da je nekako tretjina žensk v aktivni dobi (25-64 let) samskih.
Pred časom sem prebrala, da po podatkih, pridobljenih na podlagi popisa v ZDA, kar 51 odstotkov žensk živi brez partnerja. Prilagoditev dobljenih podatkov oziroma populacije žensk na starostno obdobje 25-64 let pa je pokazala, da je v 379 urbanih središčih v ZDA 34 odstotkov žensk v obdobju 25-64 let samskih, medtem ko delež samskih moških znaša 32 odstotkov. Zanimivo je, da je največji delež samskih v San Franciscu (44,7%), Detroitu (44%), New Yorku (39,8%), Bostonu (39,2%), New Orleansu (39,1%). Svojevrsten paradoks ali pa tudi ne, če pomislimo, da gre za največja ameriška mesta. Po ocenah naj bi v letu 2007 v San Franciscu živelo okoli 765.000 prebivalcev, v Detroitu 917.000, v New Yorku 8.300.000, Bostonu 600.000 in v New Orleansu 239.000 prebivalcev. Manjši delež samskih je v manjših mestih, najmanjši delež je v mestu McAllen v državi Teksas, kjer delež samskih znaša 23 % in kjer je prebivalcev dobrih 127.000, je pa zanimivost ta, da je v celotni populaciji prebivalcev kar 28 % več žensk kot moških. Torej imajo moški v tem kraju precejšnjo izbiro potencialnih partnerk. Med večjimi mesti gre omeniti New York, kjer je 16 % več žensk kot moških, v Orlandu na Floridi je nekoliko večji delež moških, v Los Angelesu pa je nekoliko večji delež žensk (2 %).
Primerljivih podrobnih podatkov za Slovenijo ni zaslediti, vendar naj bi po podatkih SURS konec leta 2005 med ženskami starejšimi od 25 let, bilo 30 odstotkov samskih. Menim, da je povsem realno pričakovati, da je največji delež samskih v Ljubljani, zanimivo pa bi bilo tudi izvedeti, kakšen je “presežek” oziroma “primanjkljaj” posameznega spola v večjih slovenskih mestih.
Zahteve vsakdana, predvsem službene oziroma poslovne obveznosti, izobraževalne ambicije posameznikov, številne možnosti za kulturno, športno udejstvovanje in druženje v večjih mestih predstavljajo na eni strani tako priložnosti za spoznavanje novih ljudi (potencialnih partnerjev) in na drugi strani nudijo možnosti za boljše preživljanje prostega časa, ki ga imajo samske osebe na voljo.
Samskost pomeni, da ima oseba čas za nekoga, ki ga ima rad-a in ga spoštuje, namreč za sebe. Določena zdrava mera egoizma mora obstajati, da človek naredi nekaj zase, kar si želi, potrebuje oziroma kar ga navdušuje. Marsikdo bo morda pripomnil, da so samske osebe zahtevne in izbirčne. Pripomba, ki ji verjetno ni oporekati. Kljub vsemu pa velja, da gre spoštovati odločitev samskih, da so raje sami srečni kot nesrečni v dvoje. In v tem ponorelem svetu, pehajočim za materialnimi dobrinami je to vsekakor pogumna (začasna ali trajna) odločitev.
Samske osebe so zanimiva ciljna skupina za ponudnike storitev spoznavanja, klasične ”ženitne posredovalnice” oziroma agencije ter časopisne oglase namenjene spoznavanju (osebnim stikom) nadomeščajo spletni portali. Ti rastejo kot gobe po dežju in fazi ”zastonjkarstva” sledi plačilo članarine. Izkušnje s spoznavanjem preko interneta so različne, nekaterim je na tak način uspelo najti svoje boljše polovice, drugi so morda spoznali zanimive osebe, ne pa tudi partnerja. Pravi partner je tako kot dobra jed. Lahko ima neka oseba (moški ali ženska) vse želene lastnosti, ki jih nekdo pri išče pri potencialnem partnerju, pa še vedno ni nujno, da je ta prava oseba zanj-o. Podobno je kot z dobro jedjo, čeprav sledite receptu in imate vse sestavine za neko jed, na koncu ni nujno, da je okusna oziroma taka, kot ste pričakovali, da bo.
Čeprav se mi načeloma akcije v slogu ”največji zmenek na slepo”, ki je bil pred časom organiziran in namenjen samskim osebam, zdijo zanimive, pa dvomim, da dosežejo svoj namen, da ljudi, ki se udeležijo takega dogodka, “poparčkajo”. Prav tako kot drugi družabni dogodki, kjer se samske osebe moškega in ženskega spola želi “označiti” in nekako umetno povezati. Verjamem, da spontanost šteje.
Samskost kot statusna kategorija posameznika je v primerjavi s statusom “poročen” pri nas v deprivilegiranem položaju, samskost je še vedno precej tabuizirana tema in samski ljudje v družbi neznanih oseb še vedno težko odkrito povejo o svojem statusu. Da je tako, sem se pred kratkim prepričala na seminarju, kjer so nekateri v svojo osebno predstavitev vključili tudi predstavitev statusa: poročeni so to omenili, samski pa so se tej tematiki raje izognili. Sploh pa najbrž poznate tisti “občutek”, ko se pojavite v lokalu ali na prireditvi in se v vas usmerijo vrtajoče oči opazovalcev s sicer neizrečenim izrazom na obrazu ”Tale je samska, le kako to?” oziroma tovrstne “diskretne” pripombe, če ste sami med “opazovalci”.
Morebiti se bo kdo ob omembi samskosti kot družbene problematike nasmehnil, a ne gre zanikati dejstva, da je samskost kot družbena kategorija v razvitih družbah v porastu, tudi v Sloveniji. Zato zasluži kakšno bolj resno sociološko, antropološko ipd. analizo, ne le naslovnice v poljudnih revijah, namenjene temu, kako se je čim prej znebiti.





Hmm..ja, zelo dobra analiza stanja samskosti, vendar z vsaj eno pomankljivostjo, oziroma razmišljam v drugo smer. Namreč moj preprost odgovor na vprašanje zakaj toliko samskih bi bil; Krive ste ženske!:) Če ne direktno pa posredno. S svojo težnjo do enakopravnosti in kosanjem z nasprotnim spolom ste dosegle ravno to, več nas je samskih:). Današnja ženska je karieristka, važen ji je uspeh in tako je v večini primerov. Moške to odbija. Tako da slow down girls, osredotočite se na tisto kar je res pomembno! v dvoje je lepše..
lol marko, važn da so zdej ene druge krive ker si ti samski…
Super ćlanek drugače.
Super članek. Se mi zdi, da se res premalo posvečamo tej temi in da je nekakšen tabu pri nas. Sama organiziram prireditve za samske in je zanimanje zanje kar velika. Spontanost šteje, ja in je je kar veliko na naših srečanjih. Se je že kar nekaj parov zgodilo. Sicer pa sem prejle v enem članku prebrala, da po statistiki samski premalo naredijo za to, da bi bil njihov stan drugačen…Kakorkoli, meni se samskost ne zdi nič takšnega in se strinjam z tistim “boljše sam kot v slabi vezi”. Časi so se pač spremenili in izbire je veliko…
pa zakj toliko rustracij pri najbolj nromalni stvari na svetu. večina je pretežno po parih in jim to vsaj za določen čas odgovorja, večji ali manjši delež pa je večji ali manjši del časa samskih. Kako se sam s tem nosim pa je najprej na meni. V noro prenamnoženi populaciji, ki jo žene družbeno edina sprejemljivost čim večjega števila ljudi in logika, otroci so največje bogastvo ali največji kapital, je resda vse skupaj podobno organiziranosti naših bratrancev šimpanzov (naj mi oprostijo plemenite živali tako grozljivo prispodobo, kot je primerjava s človekom), kjer potrjuješ status z otrokom,.. ampak biti zadovoljen s tem, da nimaš stalnega partnerja (sam seveda nisi, sam si lahko tudi v stalni zvezi), predvsem če si to lahko ekonomsko privoščiš, bi moralo biti leta 2009 samo vprašanje zase.
In stvari se itak na tem področju rade izmenjujejo, oz. partnerji radi prihajajo in odhajajo.
kakšno olajšanje brati nekaj vsakdanje zdajšnjega o posamezniku. drugače bi samo še kosti preštevali in se prerekali kdo je večji krvnik, lopov,..
Samskost je v bistvu zakon, če jo znaš živeti kot prednost in ne kot obremenitev. Jaz bi tu ločil dva tipa samskosti: po izbiri ali iz danosti. Določen del samskih se je v tem položaju znašlo ne po svoji odločitvi, ampak na podlagi danih okoliščin. Drugi so samski bodisi iz prepričanja, bodisi iz zavestnega izkorisčanja prioložnosti. In ja, časovnost: samski “for life” ali pač trenuten del življenja ko se ne želiš obremenjevati/delaš kariero/živeti za sebe…
Mesta so jasno koncentrati (megamarkets) kjer se se prerokba uresničuje sama. So dinamična in zaradi tega privlačijo tiste samske ki želijo živeti/kariera/… in hkrati ustvarja vedno boljše pogoje zanj. So mesta naravno okolje samcev in predmestje/periferija/provinca naravno okolje parov?
Kot ugotavljaš na začetku je samskosti precej kljub očitnemu hadikepu tega statusa. Poleg ekonomskega bi bilo potrebno prišteti še “intangibles” kot npr. strošek ko si bolan & sam, logistične težave (kdo pelje na letališče?), ipd ki jih v ekonomskem pogledu ne bi smeli zanemariti. Zakaj smo torej samski (vsaj tisti “po izbiri”) pripravljeni za svojo “svobodo” privzeti tolikšne maluse?
Drugo vprašanje: je samskost v porastu ali je skozi zgodovino konstantno le da je danes bolj vidno? Koliko “samskosti” je bilo v preteklosti skrite v suženjstvu, samostanih, vdovstvih, … Ali se mogoče obremenjujemo z nečim, kar je itak že celo zgodovino prevladujoč način v človeški skupnosti?
S čimer bi se strinjal je teza, da je verjetno v porastu samskost po izbiri. Živimo v svetu, kjer so naše osnovne življenske potreb zadovoljive z enostavnostjo, ki je ni bilo nikdar v zgodovini. Kar nam daje čas za ukvarjanje s športom, umetnostjo in nenazadnje s samimi sabo. Hkrati pa nam danes ponuja nesluteno možnost zadovoljevanja potreb izven družinske skupnosti.
Če živiš v letu 1830 uro hoda od bližnje hiše potem je nedeljsko razvedrilo in kulturno doživetje par-excellence nedeljski zbor pri maši na katerem pojejo hčere.
Danes je vsakemu na voljo radio/tv/cd/stream te iste pesmi v izvedbi Dunajskih filharmonikov s Karajanom posnetek z Dunaja 19.6.1998 dolbi remastered. Ki konkurira z Beatli, Britney Spears in Laibachi za naš čas namenjen poslušanju glasbe.
Izbiranje je verjetno eno od najbolj zahtevnih mentalnih opravil, saj mora subjekt razmišljati o X sedanjih in Y prihodnjih faktorjih (ali bo A boljši kot B tudi v prihodnosti?). S porastom možnosti je izbira vse težja, prepričanost v pravilnost izbire pa vse manjša. Logični razvoj je try-before-you-buy in shopping-around. Da sploh ne govorimo o finančnem in operativnem leasingu (sponzoruše?) in podobnih modernih načinih zadovoljevanja potreb.
Na to navezujem tretje vprašanje: koliko je dvojina (še sploh tisti klasični “skupaj do smrti”) ideal dosegljiv le redkim srečnežem (in poznam jih nekaj) in koliko dejansko lastnost evolvirane človeške živali? Je mogoče ideal le nekaj, kar nam je prodalo kulturno kondicioniranje? Benefaktorje te teze razkrije že hiter ekonomski razmislek v katerega vpletemo marketing, nesrečnost/nezadovoljenost kot tržno in obvladovalno priložnost, … You name it, a lot of people benefit
Da sploh ne govorimo o vzporednih industrijah kot npr. cerkev, rumeni tisk, psihiatrija, politika, … postavi ideal dovolj visoko, da ga dosežejo le redki in
kreiral si mnoštvo potreb pri nesrečnih preostalih.
Torej Andreja, samskost je verjetno enakovredno stanje poparčkanosti in skrajni čas je, da se naredi update mentalne slike. Preveč ljudi je nesrečnih zaradi opranih glav. Fina tema, grizi naprej …
PS: enoposteljna soba je dejansko večji strošek ker deliš kopalnico na en “revenue generating unit” pri dvoposteljni pa na dva. Nekj sicer prihraniš na kvadraturi glavnega prostora ampak se bojim, da čisto isti ceni ne bosta nikoli.
@oo5
”Kot ugotavljaš na začetku je samskosti precej kljub očitnemu hadikepu tega statusa. Poleg ekonomskega bi bilo potrebno prišteti še “intangibles” kot npr. strošek ko si bolan & sam, logistične težave (kdo pelje na letališče?), ipd ki jih v ekonomskem pogledu ne bi smeli zanemariti. Zakaj smo torej samski (vsaj tisti “po izbiri”) pripravljeni za svojo “svobodo” privzeti tolikšne maluse?”
Se strinjam z ugotovitvijo. Status ”biti samski/biti v paru” pomeni dejansko paket; plusov in minusov…kot navajaš samskost pomeni več svobode, časa zase in prinaša tudi minuse oz. intangibles-kaj takrat, ko si sam in bolan….kljub vsemu je status posameznika njegova zavestna odločitev in presoja o tem kaj mu več pomeni oz. katero stanje mu prinaša večjo osebno korist in zadovoljstvo.
”Drugo vprašanje: je samskost v porastu ali je skozi zgodovino konstantno le da je danes bolj vidno? Koliko “samskosti” je bilo v preteklosti skrite v suženjstvu, samostanih, vdovstvih, … Ali se mogoče obremenjujemo z nečim, kar je itak že celo zgodovino prevladujoč način v človeški skupnosti? ”
Saj poznaš rek, da se rodimo in umremo sami, vmesno obdobje pa bolj ali manj delimo z drugimi. Suženjstvo- je prisilna oblika samskosti, življenje v samostanih je prostovoljna oz. včasih tudi prisilna oblika samskosti, vdovstvo (samskost, ki ima svoj pedigree v ”biti v paru”, kajti če ne bi bilo para, tudi vdovsto ne bi bilo mogoče, kajti vdovec je lahko samo nekdo, ki zaradi smrti izgubi partnerja). To, da je samskost prevladujoč način življenja v človeški skupnosti verjetno drži, kljub vsemu, pa iz naravnih zakonitosti izhaja potreba po ohranjanju človekove vrste, kar pomeni potrebo po partnerstvu (vsaj kratkotrajnem, če ne že dolgotrajnem).
”Izbiranje je verjetno eno od najbolj zahtevnih mentalnih opravil, saj mora subjekt razmišljati o X sedanjih in Y prihodnjih faktorjih (ali bo A boljši kot B tudi v prihodnosti?). S porastom možnosti je izbira vse težja, prepričanost v pravilnost izbire pa vse manjša. Logični razvoj je try-before-you-buy in shopping-around.”
Try before you buy in shopping around? Hmm, če tole presemo v vsakdanje življenje in nakupovanje izdelkov – so zagotovo predpogoj osebne preference posameznika in pričakovane koristi od nekega izdelka. Torej tudi v trgovini kjer je mnoštvo izdelkov ne kupimo čisto vsega in med vsemi podobnimi ali istovrstnimi izdelki izberemo tistega, ki nam je najbolj všeč in za katerega pričakujemo, da ki bo zadovoljil neko našo potrebo. Torej, če veš kakšne so tvoje osebne lastnosti, preference in želje, potem na podlagi tega tudi lažje poiščeš in izbereš nekaj/nekoga, ki relativno ustreza tvojim pričakovanjem (there is no 100% match). V marketingu velja, da obstaja postprodajni dvom o izvedenem nakupu oz. to čemur ti praviš, da se prepričanost v pravilnost izbire zmanjšuje. Ampak se ti ne zdi, da je izbira vedno odločitev posameznika (običajno racionalna, no včasih tudi impulzivna), za katero moraš sprejeti tudi ustrezne posledice, kajti odločitev ne moreš kar naprej spreminjati.
”Da sploh ne govorimo o finančnem in operativnem leasingu (sponzoruše?) in podobnih modernih načinih zadovoljevanja potreb.”
A tule dejansko govorimo o samskosti ali gre bolj za poparčkanost, ki temelji na koristih/užitkih? Mislim, da velja to slednje, še zlasti v kontekstu, ki ga omenjaš ”zadovoljevanje potreb”. Saj poznaš Maslowo lestvico potreb, in zadovoljevanje osnovnih fizioloških potreb (kamor sicer sodi tudi potreba po spolnosti) predstavlja najnižji nivo, ki jo nadgrajujejo potreba po varnosti, potreba po ljubezni in pripadnosti (kamor sodi potreba po prijateljstvu in spolni intimnosti), potreba po spoštovanju (samospoštovanju , spoštovanju drugih itd.) ter samoaktualizacija. Ker sem ravno pri branju Aristotelove Nikomahove etike, naj omenim, da le-ta loči tri vrste prijateljstev/zvez-tista ki temeljijo na užitkih, druga, ki temeljijo na koristih in tretja, ki temeljijo na ljubezni. In tale slednja, je po Maslowi lestvici zagotovo višje kot ostali dve. In kot si omenil na začetku, so razlogi za samskost različni, kot so si tudi različni ljudje in njihove potrebe, nekateri pač iščejo samo zadovoljevanje primarnih fizioloških potreb (npr. iskanje avantur) in se zato odločijo za obliko samskosti, ker jim ta to lažje omogoča, drugi pa pač iščejo višji nivo zadovoljevanja potreb (ljubezen in intimno bližino, ki pa je marsikdo ni sposoben realizirati oz. nuditi) in dokler je ne najdejo, se zato raje odločijo biti samski.
”Na to navezujem tretje vprašanje: koliko je dvojina (še sploh tisti klasični “skupaj do smrti”) ideal dosegljiv le redkim srečnežem (in poznam jih nekaj) in koliko dejansko lastnost evolvirane človeške živali? Je mogoče ideal le nekaj, kar nam je prodalo kulturno kondicioniranje?”
Zagotovo je precej stvar kulturnega okolja v katerem posameznik živi in pa vrednot ter vzorov, ki jih je deležen v primarni družini. Sicer pa verjamem, da je ”ideal” v bistvu le dolgoročni hard work in prizadevanja obeh oseb, ki izhaja vzajemnega spoštovanja in ljubezni….brez tega ni nič….