Da naše banke niso večinoma v tujih rokah, da torej niso podružnice tujih bank, je pomembno z mnogih vidikov. To vedo predvsem tam, kjer so ob začetku tranzicije večino bank prodali tujcem na osnovi tudi nam znane teze, ki je verjetno pri nas še vedno v obtoku, le da je morda začasno prikrita, da je vseeno, kdo je lastnik, ali celo, da je vedno bolje, če je lastnik tujec. Problem bi lahko bil pri tistih bankah v tujih rokah, ki so podružnice bank iz držav, v katerih te banke niso pomembne. Vsak dan lahko slišimo tuje politike, nedavno tudi nemško kanclerko Merklovo, da ne bodo dopustili propasti nobene pomembne banke.
/…/
Tega ne rečejo, vendar to pomeni, da pa bodo pustili propasti banko, ki ni pomembna. Domača banka, ki je podružnica tuje banke, je sicer pravno ločena od matere in propad matere ne povleče v propad domače banke. Vendar je v ozadju še nekaj. Domače banke so prek depozitov in posojil tesno povezane z materjo in propad matere, če ni “too big to fail”, jo to lahko spravi v velike težave. Vendar pri nas tega strahu ni. Matere so ali “prevelike, da bi propadle”, ali pa zelo močne.
/…/
Možni so zelo različni tržni sistemi ali, če ima kdo to raje, kapitalizmi. Dandanes prevladujoč ekonomski in finančni sistem v razvitem delu sveta, če se omejimo samo na gospodarstvo ali podjetja in pustimo ob strani sicer zelo pomembno vprašanje, v kolikšnem obsegu je država socialna v ožjem pomenu besede, lahko opišemo s finančno ali kapitalsko strukturo podjetij, torej koliko je lastniškega kapitala nasproti dolgovom, z lastništvom tega kapitala in vladanjem podjetjem. Vladanje podjetij, za mnoge morda nenavaden izraz, je ustrezen prevod angleške besede “corporate governance” in ta izraz prevajajo strokovnjaki, ki o tem pišejo znanstvene razprave in imajo seminarje, seveda napačno kot “korporativno upravljanje”. V Sloveniji ni videti nobene korporativnosti, a upravljanje je nekaj drugega. Čim manj lastniškega kapitala, da bo finančni vzvod tem večji. Nadzor v podjetjih naj bo v rokah predstavnikov skladov – čeprav imajo majhen lastniški delež – ki pa ne vedo nič o tem, kaj podjetje dela in kako, vendar so veliki podjetniki. Vsi enako oblečeni želijo kot kloniranci vedno večji profit. Kapital je vse in profit je edini smisel vsega.
dr. Ivan Ribnikar, profesor na ekonomski fakulteti ljubljanske univerze, v Večeru
