Sedanja kriza je bila povsem predvidljiva, ker so trgi vedno neučinkoviti. Tako kot drugi sektorji ima tudi finančni sektor rizike, ki nimajo cene, zato pri ocenah niso upoštevani. Če mi prodate avto, sva oba morda vendarle sklenila dober posel. Toda ta posel ima učinke na druge, ki jih pri računu ne upoštevava. Z uporabo avta se poveča onesnaževanje okolja, povečajo se cene bencina, poveča se gneča na cestah. To so zunanji stroški najinega posla. Pri bankah so ti zunanji stroški ogromni. Banka, ki je dobro vodena, lastne rizike obvladuje in lastne izgube lahko pokrije, nobena banka pa ne more obvladati sistemskih rizikov. Riziki so zaradi tega podcenjeni in so večji, kot je za gospodarstvo dobro. Z odpravo regulacije in zmagoslavjem liberalizma so se ti riziki izredno povečali – nastala je možnost za finančni cunami, je v pogovoru za nemški Spiegel dejal ameriški levičarski intelektualec Noam Chomsky.
ZDA so po njegovih besedah družba, ki jo obvladuje trgovina, ljudi spodbujajo k potrošnji z močno propagando. Potrošnja namreč omogoča dobičke in pomaga politikom, ker odvrača pozornost. Lastno družbo je težko konrolirati z vojsko, s potrošnjo pa se ljudje pustijo zavesti. Gospodarski tisk je to ciljno počel.
Chomsky tudi pravi, da je že leta 1787 James Madison na kongresu za sprejem ustave povedal, da je naloga oblasti v državi “ščititi manjšino premožnih pred večino”. Zato ima senat v ZDA le 100 članov, ki so večinoma zelo premožni in imajo veliko moč pri odločanju. Predstavniški dom ima več sto članov, zato je že bolj demokratičen, a ima veliko manj pristojnosti. Celo Walter Lippmann, ki bolj sodi med liberalce in je eden vodilnih intelektualcev 20. stoletja, je bil prepričan, da bi bilo treba v dobro delujoči demokraciji, inteligentno manjšino, ki bi vladala, zaščititi pred “topotanjem in kričanjem zmedene črede”.
Nihče si ne bi smel delati iluzij. ZDA so po besedah Noama Chomskega v bistvu enostrankarski sistem. Edina stranka, ki tam vlada, je posel.
...
In to je dobro za posel.
Mouseland na You tube.