Po ostrih obtožbah, da je preveč premožen, da bi ga skrbeli revni, pa tudi, da nasprotuje gensko spremenjenim organizmom (GSO) zgolj zato, da bi povečal prodajo lastnih bioloških pridelkov, se je princ Charles odločil nadaljevati kampanjo proti GSO, poroča časopis Independent.
Yet the Prince has responded by stepping up his campaign, making his most anti-GM speech yet, in delivering – by video – the Sir Albert Howard Memorial Lecture to the Indian pressure group Navdanya last Thursday. And he made it clear that he was going to continue. “The reason I keep sticking my 60-year-old head above an increasingly dangerous parapet is not because it is good for my health,” he said ” but precisely because I believe fundamentally that unless we work with nature, we will fail to restore the equilibrium we need in order to survive on this planet.”
Izpostavil je samomore indijskih majhnih kmetov, ki jih nadnacionalke prepričajo, da začnejo pridelovati gensko spremenjen bombaž, kupovati morajo tudi njihove pesticide in gnojila, pa vsako leto tudi semena. Semen od lastnega pridelka namreč ne morejo uporabiti, ker si nadnacionalke monopolizirajo prodajo in nadzor nad njimi – to počenjo povsod po svetu, tudi v Evropi – tako, da jih tehnološko obdelajo tako, da seme iz pridelka ne vzklije, zato je kmet vsako leto prisiljen kupiti seme le od njih.
Indijske kmete najprej prepričujejo, da so njihove gensko spremenjene sorte precej bolj donosne, kmetje jim verjamejo, zadolžijo se, da kupijo seme, pesticid in gnojilo. Ker je pridelek v resnici manjši kot jim prodajalci obljubijo, se zadolžujejo še za nove nakupe, dokler nimajo zastavljenega vsega premoženja, se znajdejo pred bankrotom in ne morejo več preživljati družine. Takrat se odločijo za samomor. Najbolj sporen je menda bombaž bollguard od ameriškega Monsanta, ki je ena od šestih največjih nadnacionalk za razvoj in prodajo GSO na svetu.
Predstavniki nadnacionalk dokazujejo, da revni indijski kmetje s samomori niso začeli šele, ko so jim začele prodajati svoja semena, ampak so to počeli že veliko prej. Med njihovo ponudbo in samomori zato po njihovih podatkih ni nikakršne povezave.
Prince Charles expressed no doubts in his lecture, delivered at the invitation of Dr Vandana Shiva, the founder of Navdanya, and one of the leading proponents of the technology’s role in the deaths. He spoke of “the truly appalling and tragic rate of small farmer suicides in India, stemming in part from the failure of many GM crop varieties”.
Princ Charles kljub temu ne namerava odnehati, saj bodo GSO “kontaminirali” tudi okoliške nasade in tako onemogočili pridelavo klasičnih in organskih poljščin. To bo “prvič v zgodovini pomenilo, da en človek zaradi dejavnosti drugega človeka ne bo imel svobodne izbire, kaj bo sejal in prideloval”, zaradi tega “gre za globalno moralno vprašanje”. Spomnil je na svarila Mahatme Gandhija o “trgovini brez etike” in “znanosti brez človečnosti”.
He quoted Mahatma Gandhi who condemned “commerce without morality” and “science without humanity”. He added: “One must surely ask the question whether – if only from a precautionary point of view – it might be wise to keep some areas of the world free from GM-based agriculture.”
Trdi tudi, da je donos GSO dejansko nižji od donosa klasičnih poljščin, zato so GSO po prinčevih besedah napačna pot, da bi dolgoročno nasitili človeštvo. To je tvegana in draga pot, ki ne omogoča ohranitve raznorstnosti poljščin in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Dolgoročno je mogoče zgotoviti dovolj hrane za vse “s kmetijskimi sistemi znotraj ekoloških okvirov”. Princ Charles ob tem navaja študijo, ki je pokazala, da so v Braziliji z biološkim kmetijstvom povečali pridelek za 250 odstotkov v Etiopiji za za pet krat. Tudi profesor Bob Watson v svoji mednarodni študiji po prinčevih besedah priporoča organsko kmetijstvo za reševanje problema lakote in ne vidi rešitve tega problema s pomočjo GSO.
Kirtana Chandrasekaran iz nevladne organizacije Friends of Earth je princa podprla z besedami, da je pravi cilj GSO in industrijskega kmetijstva dobiček za velika podjetja in ne odprava lakote.
