Zavarovanje
Morda niste niti opazili, ampak delnice največje slovenske zavarovalnice so se minuli teden, v torek, res znašle na borzi. No, niso se znašle prav dobro, saj v vsesplošnem medvedjem ozračju zanje ni bilo zanimanja (če pa že, pa pod prvo kotacijsko ceno), povrh pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev že v petek zaustavila trgovanje z njimi. V dobrobit zaupanja vlagateljev v slovenski kapitalski trg, je pojasnil direktor ATVP Damjan Žugelj, vendar s tem ni mislil na ceno, ampak na določene okoliščine določenih poslov Triglava, ki bi v njegovi bilanci nemara lahko naredili veliko luknjo. Gre predvsem za zavarovalni posel na Slovaškem, ki domnevno ni bil ustrezno – zavarovan.
Vrednost
Sploh je v tednu, ko so se prvi kupci delnic NKBM iz lanske razpršene privatizacije lahko razveselili ‘bonusa’ dodatne delnice, postalo očitno, da država s uvrstitvijo papirjev svojih podjetij na borzo ni imela sreče. Kakor je izračunal Dnevnik, je Telekom glede na prvi enotni tečaj iz jeseni leta 2006 izgubil 25 odstotkov vrednosti, Nova KBM v devetih mesecih 38,2 odstotka, Pozavarovalnica Sava od letošnjega junija 7,2 odstotka vrednosti, Zavarovalnica Triglav pa od torka izgubila 8,5 odstotka. Samo te štiri družbe so na borzi danes vredne skupaj 923 milijonov evrov manj, kot so bile na svoj prvi trgovalni dan, ugotavlja Vesna Vuković. Hm, skoraj za štiri Erjavčeve kontingente patrij.
Plače
Če je bilo mišljeno kot predvolilni bonbon, se je ta marsikomu zataknil v grlu. Trditve ministra Gregorja Viranta, da z novim, preglednim, primerljivim in univerzalnim sistemom plač v javnem sektorju nihče ne bo na slabšem, bodo pa vsi na boljšem, nekateri tudi občutno, ne da bi bilo to za proračun nevzdržno, so se ob septembrskih izplačilih izkazale kot zelo nepremišljene. Kar lepemu številu ‘kategorij’ javnih uslužbecev, od osnovnošolskih do visokošolskih učiteljev, od policistov do medicinskih sester, je odneslo pokrovko, ko so te dni zagledali plačne listke. Nemara ni kriv sam sistem, vsaj ne izključno, naglica, s katero so pristojna ministrstva delila, preklicevala, dopolnjevala in razveljavljala navodila za obračun plač v minulih tednih, pa prav gotovo. In ta naglica je bila posledica ‘lahkotno obljubljene naglice s političnim naklepom’.
Rast
Se je pa vlada s premierom Janezom Janšo na čelu smela razveseliti podatka o gospodarski rasti, ki je v letošnjem drugem četrtletju, kot je sporočil Surs, s 5,5 odstotki presegla napovedi in samo sebe iz prvega četrtletja. Premier je še hitreje, kot je zanikal navedbe finske televizije, pojasnil, da za gospodarsko ohlajanje ni nobenih znakov niti razlogov, še več, spet smo na pravi poti v zlato dobo: ‘Slovenija je s tem, ko je presegla 90 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, prišla v položaj, ko bo, ne samo prehitela povprečno razvitost Evropske unije, ampak bomo še za časa življenja naše generacije odpravili revščino v celoti.’
Tok
Medtem ko iz Prage prihajajo novice, da bo češko predsedstvo EU svojo osrednjo pozornost v prvi polovici prihodnjega leta namenilo plinovodu Nabucco, ‘neruski’ transportni poti iz Zakavkazja, je zunanjepolitični odbor državnega zbora za zaprtimi vrati podprl pobudo za sklenitev sporazuma z Rusijo o gradnji plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Južni tok z zmogljivostjo 30 milijard kubičnih metrov plina letno, je projekt ruskega Gazproma in italijanskega Enija, končan pa bo predvidoma čez pet let.
