Ameriška država jamči za več kot 5 bilijonov $ obveznosti

Busheva administracija je zaradi nevarnosti bankrota začasno podržavila dve največji hipotekarni banki v ZDA Fannie Mae in Freddie Mac. S tem želi preprečiti zlom nepremičninskega trga in zdrs ameriškega gospodarstva v novo recesijo, kar bi povzročilo strm padec tečajev in hudo krizo na svetovnem finančnem trgu. Obe banki sta zašli v težave zaradi posledic finančne in nepremičninske krize. Število Američanov, ki ne morejo več odplačevati posojil za svoje hiše, se namreč hitro povečuje.

Podržavljenje pomeni, da bodo dolgove Fannie Mae in Freddie Mac, ki so jih naredili njuni zasebni lastniki, pokrili davkoplačevalci. Busheva administracija je obremenila ameriške davkoplačevalce z garancijo za obveznosti višini 5 bilijonov dolarjev, hkrati pa je Fannie Mae in Freddie Mac še zagotovila prazen ček, ki jima omogoča pomoč v višini več desetin dodatnih milijard dolarjev, če jih bosta potrebovali zaradi nadaljnjih težav na nepremičninskem trgu.

The US Treasury Secretary, Henry Paulson, said that by bringing the companies under government control, the government could ensure they continued to do their vital work providing financing to the mortgage market. Without them, few Americans would be able to find loans to buy homes, consumer confidence could collapse and the already fragile global economy would contract dramatically.

Warren Hogan iz avstralske banke ANZ pravi, da ta ukrep ni splošno zdravilo in gotovo ni začetek konca krize, bo pa na kratek rok na finančnih trgih zagotovil stabilnost. Fannie Mae in Freddie Mac imata za 5500 milijard dolarjev obveznosti, kar je po podatkih Spiegla dvojna vrednost nemškega bruto domačega proizvoda. Od razmer na mednarodnih finančnih trgih so odvisne tudi slovenske banke in finančne institucije. Od njih je odvisno po kakašnih pogojih dobijo denar za servisiranje slovenskih podjetij in tudi za posojila potrošnikom, tako tista, ki so jih ti že najeli, kot nova posojila.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 22. april 2009 

Finančne ustanove po svetu bodo zaradi finančne krize imele kar za 4,1 bilijona dolarjev izgube, dve tretjini tega zneska oziroma 2,8 bilijona dolarjev bo odpadlo na banke, v svojem najnovejšem poročilu navaja Mednarodni denarni sklad (IMF). Začel je z zneskom, ki je bil za navadne državljane še predstavljiv. Pred letom dni je ocenil, da bodo banke zaradi slabih naložb v ameriške vrednostne papirje izgubile 945 milijard dolarjev, to oceno je nato v prvih dneh oktobra dvignil na 1,4 bilijona dolarjev. [...]

darja, torek, 6. oktober 2009 

Kriza na novo riše zemljevid gopodarskih velesil, ko se vpliv potrošnje v ZDA zmanjšuje in povečuje vpliv hitrorastočih trgov Kitajske in Indije, AFP povzema ugotovitve finančnikov na letnem srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Istanbulu.
“One of the legacies of this crisis may be a recognition of changed economic power relations,” World Bank president Robert Zoellick said Friday in Istanbul ahead of annual meetings of the World Bank and the International Monetary Fund. “Recent forecasts show that China and [...]

darja, torek, 24. november 2009 

Predsednik ZDA Barack Obama je prejšnji mesec podpisal največji vojaški proračun do zdaj. ZDA bodo v letu 2010 tako porabile za vojsko 680 milijard dolarjev – v ta znesek mnogi izdatki, ki so povezani z vojsko niso vključeni -, kar je več kot preostali svet skupaj. Letošnji proračun ZDA za vojsko je bil vreden 651 milijard dolarjev, leta 2000, za primerjavo, 280 milijard dolarjev.
Ob tem je Obama moral priznati, da so revizorji pregledali 96 velikih vojaških projektov in odkrili presežno [...]

darja, petek, 7. avgust 2009 

Da so Američani upravičeno jezni na Wall Street pravi Paul Krugman. Finančna industrija je najprej povzročila gospodarsko krizo, potem jo je država reševala z davkoplačevalskim denarjem. Zdaj, ko je gospodarstvo še globoko v depresiji, si finančniki spet izplačujejo velikanske nagrade. Toda to nista edina greha Wall Streeta. Že pred finančno krizo in reševanjem z davkoplačevalskim denarjem je finančna industrija počela stvari, ki so bile s socialnega vidika nepravične ali celo uničujoče. To počne še zdaj.
Goldman Sachs recimo uporablja superhitre računalnike, [...]

vojko, nedelja, 9. avgust 2009 

Razmišljamo tudi, da bi namesto klasičnega kreditnega financiranja prihodnje leto izdali nove obveznice z daljšo ročnostjo, kot jo imajo sedanje. Skratka, da se lahko zaradi servisiranja zdajšnjih obveznosti in težav, ki so pogojene s to krizo, življenjska doba Soda podaljša, torej tudi po letu 2016. Vendar pa bodo odškodninske obveznice poplačane do leta 2016 in vse zakonske obveznosti Soda bomo pokrili v predvidenih rokih. Sod ima dovolj kakovostnega premoženja, s katerim jamči za poplačilo vseh svojih obveznosti.
/…/
Lahko da se bo [...]