Obstaja Dokaz?

Verjeti ali ne? Kaj in komu verjeti? Uradni oblasti, ki pravi, da je vse izmišljeno ali tistim, ki pravijo, da so ‘nekaj videli’ in so zato prepričani, da se je ’tisto’ res zgodilo? In seveda, zakaj verjeti? Bertolt Brecht v eni od zgodb o gospodu Keunerju poroča o njegovem odgovoru na vprašanje, ali obstaja Bog?

Svetujem vam, da premislite, kako bi se glede na odgovor na to vprašanje spremenilo vaše vedênje. Če se ne bi spremenilo, potem lahko to vprašanje opustiva. Če bi se spremenilo, potem vam lahko pomagam vsaj s tem, da rečem: Že ste odločili. Potrebujete Boga.

Torej, uradna oblast pravi, da se ni zgodilo nič, tistim, ki trdijo nasprotno, pa je zagrozila s hudimi kaznimi.

Nekadašnjeg promotora i samozvanoga duhovnog vođu međugorskih vidjelaca /fra Tomislava Vlašića/ Kongregacija za nauk vjere udarila je interdiktom i crkvenim zatvorom osumnjičivši ga za krivovjerje, raskol, i sablažnjive bludne čini opterećene mističnim motivacijama.

Obstaja Dokaz? Če se vaše vedênje ne glede na odgovor ne bi spremenilo, potem je vprašanje Dokaza brezpredmetno. Če bi se, potem Dokaz potrebujete.

Sudovi (pa ni crkveni), a vala ni novinari, ne bi smjeli zbog toga prešutjeti ono što su – po svojoj savjesti i stručnom znanju – našli istinitim. Ali ne bi(smo) smjeli ni zapriječiti slobodu odabira, poglavito onima koji pate, svejedno bili im razlozi zbiljski ili umišljeni.



 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Obstaja Dokaz?”
  1. ervinator je rekel/rekla:

    Verniki v peticijo Zgage in Šurca vsekakor imajo svobodo, da verjamejo izsledkom svoje zavesti in strokovnega znanja, še posebej, če iz namišljenih ali resničnih razlogov trpijo. Imajo pa tudi pravico, da odgovarjajo za svoja dejanja.

  2. buhtl je rekel/rekla:

    Ali dokaz obstaja?
    Je sploh možno, da obstaja?
    Ker takšnih poslov nihče ne podpisuje in “štemplja”, pride v poštev zvočni ali video posnetek prisluha – sledenja (”ponarejeno, to ni noben problem v dobi digitalizacije! sploh pa, ali je pridobljen zakonito..?”), pričanja udeležencev (”laži, zarota palčka iz murgel, že praded priče je bil član partije, preverjeno!”), bančni račun na lastno ime z mastnim nakazilom (”podtaknjeno! misliš, da je tako neumen? sicer jasno, da ni, ampak če že bi, bi to speljal tako, da levaki ne bi ničesar niti zaslutili! kako prozorno!”), ….
    Bi bilo sploh karkoli lahko dovolj verodostojno za vse?
    Eni so se pač že odločili. Potrebujejo vodjo.

    Ostali pa bodo morda prisluhnili lastnim možganom in razmislili o sosledju dogodkov okoli Patrije – tudi najbolj navadno kmečka logika bo bo po mojem prinesla “tu-res-nekaj-ne-štima” razultate.

  3. FactiBruti je rekel/rekla:

    Pavlov refleks? Ali pa je ta parabola previsoka zame.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sobota, 4. april 2009 

Vse bolj me najeda črv dvoma, da je sloviti finski politik Martti Ahtisaari res pravšnji za reševanje slovensko-hrvaškega spora. In vse bolj razumem hrvaško politično vodstvo, ki mu gredo lasje pokonci že ob omembi svetega finskega jezera Inari, kaj šele ob možnosti, da bi nobelovec Ahtisaari vodil mediacijo. To, kar se je zgodilo v sredo, pa me utrjuje v prepričanju, da bi bilo bolje imeti za posrednika severnokorejskega ljubljenega vodjo Kim Jong Ila kot pa hladnega severnjaka iz dežele, kjer [...]

vojko, ponedeljek, 6. julij 2009 

Dan nakon ostavke Ive Sanadera u beogradskom je Ninu objavljen intervju s potpredsjednikom HDZ-a i vjerojatnim predsjedničkim kandidatom Andrijom Hebrangom. Načinila ga je, izvanredno pažljivo, Ruža Ćirković, predočavajući čitateljstvu politički program, pogled na svijet, ali i psihopatologiju ovoga hrvatskoga političara.
/…/
Kada ga novinarka snebljivo upita je li on doista misli da se i Luburić, kao i njegov otac, borio za hrvatske interese, Hebrang odgovara: Apsolutno. Kroz svoju viziju. Sad, sredstva su fašistička, strana je pogrešna, ali on se nije borio protiv [...]

vojko, torek, 21. april 2009 

Ko se danes slovenska javnost in politika kregata o tem, ali je prav, da NLB refinancira kredit Infond Holdingu, bi zato moralo biti v ospredju vprašanje, kaj to pomeni za finančno zdravje NLB, in ne, kaj bo z delnicami Mercatorja, ki so zastavljene ob posojilu. Vprašati bi se torej morali, ali tak kredit sploh sodi v portfelj NLB ali ne.
Odgovor je: ne. Ni namreč res, da je Infond Holding sposoben redno plačevati svoje obveznosti. Če bi bil, bi lahko pri [...]

vojko, torek, 30. junij 2009 

Tako imenovana tajkunska posojila pa so nerešljiva uganka. Če pogledamo številke Banke Slovenije o posojilih, danih nedenarnim finančnim institucijam, kar bi se po slovensko reklo finančnim holdingom, je teh za okoli 2,8 milijarde evrov. Ali bomo vse to ustavili? Smiselno se je vprašati, kateri posli so bili škodljivi. Ko začnete razčlenjevati posle v praksi, obstaja nevarnost, da ne boste vedeli, kje se ustaviti.
/…/
Pri nas je nastala težava zaradi mnenj, da je nekdo s tujimi viri in zastavo premoženja podjetja, ki [...]

vojko, sobota, 6. marec 2010 

Vprašanje, ali je kdo imel seks s tistimi živalmi, je zasenčilo vprašanje neodgovornega delovanja oblasti, ki je smrtno ogrozilo javnost. Namesto demokratičnega nadzora nad delovanjem oblasti imamo demokratični voajerizem. Pri tem problem ni voajerizem kot tak, temveč voajerizem kot politična praksa: kot nadomestek za politični nadzor.
In tu pridemo do velikega nesporazuma. Demokracija je – naj ponovim, kaj pravi teorija – politični sistem, v katerem ljudstvo nadzira vladajoče. Paradoksni razvoj demokracije je pripeljal do tega, da so v najpopolnejši demokratični državi, [...]