Vmesno poročilo od 25. do 30. avgusta

Voli
Škandal, ki je v tem vikendu stresel ljudsko stranko, se je začel v petek, ko je predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc napovedal, da bo odboru prihodnji teden predlagal razrešitev predsednika Bojana Šrota. Že v soboto se je v Slovenski Bistrici sestal vrh stranke, ki je soglasno ocenil, da so Primca našuntali v ‘neimenovani stranki na desnici’. ‘Tajkunovemu’ bratu so vsi po vrsti izrekli neomajno podporo in napovedali nedeljski posvet stranke v Ljubljani, medtem pa je v enem izmed ‘mafijskih časopisov v lasti tajkuna’ izšel pogovor s predsednikovim bratom, v katerem je človek, ko se je prebudil iz mirnega spanca, z vsemi topovi usekal po predsedniku vlade. Primc je odstopil kot predsednik glavnega odbora, za poslanca pa se bo še potegoval. V SDS dogajanja v SLS niso želeli komentirati, NSi pa je sporočila, da ne sodeluje pri demontažah strank.

Volk
Oglasil se je tudi Walter Wolf in pojasnil, kakšno vlogo je igral pri poslih s finskimi osemkolesniki. Predstavnika Patrije Wolfanga Riedla in Ivana Črnkoviča je pred petimi leti poslovno povezal, to pa je bilo tudi vse. Nakazilo Riedlu je bilo za nek drug projekt, kar bo zlahka dokazal, tudi z računom, če bo treba. Sicer pa bo vse tiste, ki so očrnili njegov ugled in ga obtožili podkupovanja, tožil za vrtoglave vsote. O predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije Milanu Cviklu pa smo iz njegovih ust izvedeli, da je ‘bil predolgo pod zemljo in ni dobil kisika v glavo’.

Jagenjčki
Vse kaže, da poslancem državnega zbora ne bo več treba v lastnem potu služiti za plačo. Do volitev jim po vsej verjetnosti ne bo več treba na delo, saj še izredne seje o ustanovitvi pokrajin doslej ni nihče zahteval. Kako bi tudi jo, ko pa predlaganemu zakonu nasprotuje DeSUS, pa še nekaj poslancev vladnih strank, tako da koalicija za ta projekt ne more zbrati potrebnih 46 glasov. Izvoljeni predstavniki naroda, ki jih krasi pokončna politična drža in se ne podrejajo diktatu vodstev strank, so se v tej sestavi zadnjič videli konec julija, ko so razčlenjevali koncentracije kapitala v Sloveniji.

Več je manj
Država je letos za vse štipendije namenila 137 milijonov evrov, kar je 35 milijonov evrov več kot lani. To je sijajna novica. Manj razveseljivi so upravičeni pomisleki študentov, da je skupni seštevek podeljenih štipendij 56.000 in ne 62.000, kot je navedla ministrica za delo, v zadnjih štirih letih pa naj bi podelili skoraj 6000 štipendij manj. Več denarja še ne zagotavlja več štipendij, poleg tega pa bi zavoljo novih pravil lahko letos brez štipendije ostalo več dijakov in študentov. Nihče pa ne more reči, da država nima posluha za štipendiranje.

Vrednost uniforme
Policisti so ogorčeni, ker so za državo manj vredni od vojakov. Zahtevajo, da se podoben sistem kot za vojsko uvede tudi v policijo. Poglejmo primer: vojak in policist s peto stopnjo izobrazbe sta najprej res oba v 21. plačnem razredu, vendar lahko policist napreduje le do 31. plačnega razreda, vojak pa potegne vse do 36. Če se vodstvo policije in ministrstvo do te zahteve ne opredelita do torka, sledi neusmiljen sindikalni boj, lahko tudi stavka, sporočajo iz policijskega sindikata.

Predor
Družbi SCT in Primorje sta vložili kazensko ovadbo proti predsedniku in članom uprave Darsa, za dobro mero pa so dodali še ovadbo proti predsedniku nadzornega sveta Franciju Slaku. Jabolko spora je seveda razveljavitev razpisa za izbiro izvajalca del za gradnjo predora Markovec. Dars je marca na razpisu izbral skupino italijanskih podjetij, vendar so v reviziji postopka na zahtevo SCT in Primorja odločitev razveljavili, ker so bili Italijani brez potrebnih referenc. Nadzorni svet Darsa se je sredi julija odločil, da bo razpis ponovil, predvidoma naj bi ga objavili septembra.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 17. marec 2009 

Korošci, Belokranjci, Notranjci in drugi si lahko tretjo, tretjo A in četrto razvojno os narišete po poljubnih trasah in asfaltirate z vinjetami, je eno od ključnih sporočil revizijskega poročila računskega sodišča o avtocestnem programu in šentviškem predoru. Predsednik sodišča Igor Šoltes je bil jasen – Darsove dolgove bomo odplačevali do leta 2050. Te njegove besede dejansko pomenijo, da za asfaltiranje novih avtocest ne bo več denarja, Dars ga bo potreboval za odplačilo pufov, ki jih je najel za dograditev obstoječih [...]

vojko, sobota, 21. marec 2009 

To /600 milijonov evrov/ bo poroštvo Holdingu Slovenskih elektrarn, vendar ne samo za šesti blok, ampak tudi za dokončanje gradnje elektrarn na Spodnji Savi in začetek gradnje elektrarn na Srednji Savi. Pojavilo se bo tudi vprašanje gradnje drugega bloka nuklearke, za katero bo verjetno tudi potrebno poroštvo države.
/…/
Blok 6 mora biti, ker se bodo bloki 1, 2 in 3 podrli, četrti in peti pa bosta ugasnila.
/…/
Treba se je zavedati, da je ta projekt neizogiben za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno [...]

darja, četrtek, 6. avgust 2009 

Tisti, ki delajo prek študnetskih napotnic, so lani zaslužili 15,5 milijona evrov. Delavec prek študentske napotnice, ki prejme 1000 evrov neto plače, je za delodajalca 400 evrov cenejši od redno zaposlenega, ki prejme enako plačo. Študentsko delo ni napaka, ampak za študente nuja, ker je štipendij premalo. Študenti ob koncu študija delajo tako rekoč poln delovni čas. To so ondan povedali v oddaji Odmevi na javni RTV. Izhodišče za pogovor s predstavnikoma ministrstva za delo in študentov je bila izjava [...]

vojko, petek, 11. september 2009 

Začelo se je pred slabimi tremi meseci, ko je mesto objavilo razpis za izbor izvajalca projekta »Izdajanja kulturnega štirinajstdnevnika za obdobje od aprila 2010 do marca 2013 v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010«. Razpis je bil zahteven, natančen, zelo jasno je tudi opredelil strogi nadzor nad porabo dodeljenih javnih sredstev. Nič nenavadnega, saj je mesto triletni medijski kulturni projekt ocenilo na milijon evrov, okvirna razpisna sredstva pa na 700.000 evrov. /…/ Prijavitelj je moral zagotoviti najmanj 300.000 [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]