Po osmih letih tranzicijske stihije se je v Srbiji letos na obzorju pojavila reindustrializacija. Napoved vrnitve italijanskega Fiata v Kragujevac, v mesto, kjer je v drugi polovici prejšnjega stoletja prišlo do vrhunca razvoja “šraufciger industrije” v Srbiji, ne obljublja le dobrega posla – verjetno vrednega 1,2 milijarde evrov -, ampak tudi pomeni, da so velike zahodnoevropske družbe ocenile, da so v realnem gospodarstvu Srbije spet možni dolgoročnejši projekti, piše v časopisu Republika. Ali enako kot Fiat razmišljajo tudi slovenske gospodarske družbe, v članku ne piše.
Pa bi bilo prav, če bi, kajti ljudje na območju nekdanje Jugoslavije nanje še niso pozabili. Veliko jih še zmeraj raje kupi Gorenjev hladilnik kot Candyjevega, ker poznajo slovenske blagovne znamke in blago, zato jim tudi zaupajo. To ob pogovorih ob kavi večinoma dajo zelo jasno vedeti. Marsikje so tovarne, ki so jih postavile slovenske družbe, ostale edini industrijski delodajalec. Ob sprehodu po mestih na območju nekdanje Jugoslavije je med poslovalnicami zahodnih podjetij mogoče najti marsikatero ime podjetja, ki ga v Sloveniji ni več ali pa se zdaj imenuje drugače. Na podlagi pogovorov z domačini je mogoče kaj hitro ugotoviti, da je tam za slovenska podjetja še trg, če so se le novi lastniki pripravljeni potruditi in dogovoriti za posle, namesto da doma iščejo poti, kako podjetje čim prej likvidirati in zaslužiti s prodajo zemljišč za stanovanjsko gradnjo, kakor se dogaja v Kolinski, Gorenjskih oblačilih, Liku, Kliju…
Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je Srbija pomemben trgovinski in investicijski partner za slovensko gospodarstvo. Srbija je deseti največji trg za izvoz slovenskega blaga.
Lani je skupna blagovna menjava med državama presegla 1.022 milijonov evrov, pri čemer je 670 milijonov evrov odpadlo na slovenski izvoz v Srbijo. Stanje slovenskih neposrednih investicij v gospodarstvo Srbije pa je lani doseglo skoraj 1,2 milijarde evrov, s čimer je Srbija prehitela Hrvaško in postala najzanimivejša investicijska destinacija slovenskih podjetij.
Slovenska podjetja po podatkih gospodarske zbornice v Srbijo največ izvažajo zdravila, gospodinjske aparate, osebne avtomobile, avtomobilske pnevmatike, papir, karton in pohištvo. V Srbiji največ investirajo slovenske družbe s področja kovinske in avtomobilske industrije, elektro, kemijske in prehrambene industrije, trgovine na drobno in družbe s finančnega sektorja.
Vse kaže, da bo zaradi sodelovanja nove srbske oblasti s Haaškim sodiščem za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, kmalu uveljavljen pridružitveno-stabilizacijski sporazum med EU in Srbijo, ki bo gospodarsko sodelovanje s članicami EU, torej tudi Slovenijo, še olajšal.
...
