Slikovita notranjost Črne gore – ekološki turizem v povojih

Marsikdo me je čudno pogledal, ko sem rekla, da grem letos za dva tedna na potovanje v Črno goro. Nekdo mi je pred odhodom rekel, da bomo tam gotovo dobro jedli. Sama nisem vedela, kaj naj pričakujem, na pot sem odšla v prepričanju, da se bom pustila presenetiti. Zdaj skupaj z več sopotniki ugotavljam, da je to bilo gotovo zame najbolj aktivno potovanje do zdaj. Večino časa smo preživeli v pohodnih čevljih, saj smo po podatkih vodnika prehodili kar med 100 in 140 kilometrov ter se skupaj povzpeli na približno 9000 metrov višine.

Panorama s pohoda po Prokletijah, kjer smo v skupini dobili sekcijo obiralcev borovnic

cg1.jpg

cg2.jpg

Notranjost Črne gore ima po oceni solastnika in vodnika turistične agencije Balkanika Renata Ribiča velik turistični potencial, saj ima štiri nacionalne parke, od tega dva na seznamu kulturne dediščine Unesca, ima zgodovinske objekte, kakršen je samostan Morača, vendar je treba najprej prevzgojiti ljudi. Kakor smo se lahko prepričali tudi sami, zdaj turistična ponudba temelji predvsem na posameznikih, na ljudeh, ki imajo veliko željo in voljo, da bi Črna gora pokazala, kar ima in postala sodobna turistična destinacija. Medtem ko uradni organi v nacionalnih parkih vestno pobirajo ekološko takso, ki so jo letos ponekod podražili kar za 400 odstotkov, so povsod divja odlagališča, ob cesti do Skadarskega jezera niti vej niso porezali, zaradi tega se turistični avtobusi od tam vrnejo popraskani, v Žabljaku na vrhuncu turistične sezone med 23. in 6. uro ni vode, še zmeraj ni kažipotov, turističnih tabel in podobno.

Zoran Vojinović – Šaca, planinski vodnik in vodja gorske reševalne službe v Žabljaku, razlaga, da se nelegalnih odlagališč ne bo mogoče znebiti, dokler bodo ljudje lahko pred košom za smeti in pred policistom odmetavali smeti z izgovorom, da to počnejo vsi, pa tudi ne, dokler bo komunalno podjetje za celotno naselje z 250 hišami postavilo le dva zabojnika.

Jutranji pogled iz Žabljaka na gore v nacionalnem parku Durmitor

cg5.jpg

Panorama v pogorju Durmitor

cg6.jpg

Darko Bulatović, ki ima na pogorju Bjelasice naselje ekoloških hišic (katuni), si prizadeva preprečiti, da bi “ljudje z denarjem in brez možganov” z žičnicami in stihijsko gradnjo drugih podobnih objektov za vedno uničili pokrajino. Zaradi tega se je zameril lokalnim oblastem v Kolašinu, pa tudi višje. Nasploh je politika pri razvoju ekološkega turizma v Črni gori ena največjih preprek. Uradniki ne razumejo, da ima narava svojo ceno in jo je mogoče s pametno ponudbo učinkovito tržiti.

Hiše za turiste v Kolašinu

cg3.jpg

Eko katuni na Bjelasici, kjer pa bo treba, zlasti v tistih za dve osebi, zamašiti pore, skozi katere vleče veter

cg4.jpg

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 4 na “Slikovita notranjost Črne gore – ekološki turizem v povojih”
  1. kejt je rekel/rekla:

    čudovita narava :)

  2. Marijan Miletic' je rekel/rekla:

    Skoda, da niste obiskali sse obalo z veliko Novo-Rusijsk naselji :-(

  3. irena je rekel/rekla:

    Zelo dobro napisano.
    Ker vsega ni mogoče zapisati in poslikati, zagotavljam, da je bilo v živo res božansko, navkljub divjim odlagališčem smeti, ki se posmehujejo ekološki taksi.
    Hrana, še posebej domače jedi v katunih in kampu ter na S. jezeru, je bila odlična (ob dobrem jagnjcu še mmm podleže in se oblizuje :-) ).
    Kljub temu, da sem doma že delala seznam, katere pohode bom \”prešpricala\”, se moj načrt ni uresničil. Udeležila sem se vseh izletov, čeprav sem nekoliko zaostajala, ko so bile na vidiku (beri: dosegu roke) borovnice. Kot vodilna v sekciji borovničarjev, moram povedati, da je bila sekcija formirana že na Bjelasici, na Prokletjah je bila le še uradno priznana.
    Lp vsem sopotnikom, ki boste brali Darjin blog

  4. Irena je rekel/rekla:

    Bravo, še ena pogumna punca, ki si upa opozoriti neuki politični moški svet o posledicah neveščega ravnanja z Naravo, ki nas bo kaznovala po svojih zakonih. Všeč so mi razmišljanja, opozorila in fotografije pokrajine – vsako oko opazi nekaj subjektivnega, svojega.
    Najbolj so me prevzeli stečki, ker sem ob njih čutila posebno energijo (verjetno zaradi nazorne in strokovne razlage umetnika, ki se nam je razdajal z dušo); pa tudi travnate površine Žabljaka so nekaj posebnega, saj lahko s pogledom po njih poletiš do višav.
    Pogrešala sem še ogled kakšnega samostana, malo folklore, drugo pa je bilo vse OK.
    Lep pozdrav vsem in veliko podvigov v gore ali druga prostranstva pošilja Irena.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 25. februar 2009 

Za ogled slik v muzeju Prado ni treba več iti v Madrid, ogledati si jih je mogoče prek spleta. V spletni galeriji so na ogled brezplačno, sliko si je mogoče poljubno približati in pogledati vsak detajl posebej. Zdaj je na voljo približno 2000 del, postopno bodo shranili v bazo celotno kolekcijo. Štirinjast ključnih del muzeja Prado si je mogoče ogledati tudi prek Google Earth. Berlinski filharmoniki pa prek spleta ponujajo neposredni prenos svojih koncertov za 9,90 evra za koncert.
Miguel Zugaza, [...]

darja, torek, 22. september 2009 

Kako nas poskušajo gospodarstvo, politika in mediji odvaditi misliti, v svoji knjigi Ustvarjanje javnega mnenja (Meinungsmache) piše publicist, nekdanji poslanec stranke SPD in nekdanji lobist Albrecht Müller. Po njegovih besedah je razširjanje določenega mnenja povezana samo še z denarjem oziroma z lastništvom medijev. “Mnenje lahko ustvarimo”, piše. Kdor ima veliko denarja oziroma vpliv na medije, lahko v veliki meri vpliva na politične odločitve. “V družbi, ki temelji na medijih in denarju, je to postalo poblem večine našega naroda,” navaja. Življenje [...]

darja, sobota, 31. oktober 2009 

Ameriški psiholog Abraham Maslow je v 40. letih prejšnjega stoletja objavil svojo teorijo o hierarhiji potreb. Osnova njegove teorije je ugotovitev, da so ljudje motivirani s potrebami, ki ostanejo neizpolnjene, pa tudi, da mora posameznik najprej zadovoljiti potrebe, ki so po hierarhiji nižje, da kot neizpolnjene prepozna višje potrebe. To pomeni, dokler niso zadovoljene njegove fiziološke potrebe (zrak, voda, hrana…) človek drugih potreb ne zazna oziroma jih nima. Čim so zadovoljene, postanejo motivacija za zadovoljitev naslednje stopnje potreb.
Avstralski izvedenec za [...]

vojko, torek, 8. september 2009 

Mirjana Bobić Mojsilović mi je s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja ostala v meglenem spominu iz Duge in najbrž še kakšne revije tistega časa. Zdi se mi, da ta spomin takrat nadobudni novinarki ni najbolj naklonjen, priročno jo hrani v nekem predalu z njenimi beograjskimi sodobniki, ki so takrat z mladostnim poletom začenjali krušiti kamenčke iz mozaika ‘lika in dela’ Josipa Broza Tita. Verjamem, da ’spontano’ in brez ’skrivnih namenov’ – bili so pač generacija, ki je [...]

jože p. damijan, ponedeljek, 2. marec 2009 

Sijalo je sonce. Prijetno toplo. Če bi leto štelo en mesec več, bi tam med cipresami žrvrgoleli ptiči. Stali smo tam zunaj pred vežo in gledali, kako se je voziček s  krsto počasi obrnil proti nam. Se umiril. Za trenutek je svet obstal. Kot da bi vsi nehali dihati. Nato so zaigrali zvočniki. Tam nekje zgoraj, v kotu. Nekaj mehkega, nekaj kar je počasi pridobivalo zvočno kuliso. Balkan. Dušo. In ko je prišel vokal, sem se moral nasmehniti. Toše. Le [...]