Malce nanavadno je to dokaj sprotno in izčrpno obveščanje o ovadbah in drugih postopkovnih dejanjih proti laškemu finančno-pijačarsko-medijskemu konglomeratu. Tudi včerajšnji sklep vlade, da SCT in Zil v primeru ‘dokazane velike strokovne napake’ tri leta ne bosta mogla sodelovati na javnih razpisih, ni prav običajen. Oboje samo po sebi in še posebej v kontekstu molka in izmikanja politično in ustavno pristojnih glede nekaterih drugih ‘podobnih’ primerov (ponovno) sproža dvome o ‘objektivnosti’ in ‘korektnosti’ oziroma enakosti pred zakonom. Če torej Boško Šrot in Ivan Zidar vpijeta, da sta, vsak s svojim imperijem, žrtvi politično motivirane gonje, gre seveda za običajno sprenevedanje, a to še ne pomeni, da v določenem smislu nimata prav. Drugače rečeno, čeprav sta Šrot in Zidar morda ‘dosadila i bogu i narodu’ in menda ‘vsi vemo, kaj sta počela’, zaradi tega v ‘obračunu’ z njima še niso dovoljene vse metode.
Ne gre namreč za Šrota in Zidarja, ampak za problem, ki ga je med televizijskim soočenjem z Borutom Pahorjem s svojimi izjavami (že kdo ve katerič) lepo ponazoril premier Janez Janša. Gladko in iz glave so mu, recimo, šla parkirišča Pivovarne Laško, zatikaje oziroma sploh ne pa parkirišča Istrabenza. Ne mislim, da bi mu morala iti, sploh ne, pač pa, da bi moral biti krepko ‘manj zavzet’ glede prvih; Pahor ima prav, ko pravi, da takšno obnašanje predsedniku vlade ne pritiče, ker lahko vpliva na delo policije, organov pregona in pravosodje. Janša s prejudiciranjem nemoralnosti in nezakonitosti početja Boška Šrota in Ivana Zidarja ustvarja ozračje pričakovanja, v katerih načeloma politično neodvisno organi pravzaprav morajo nekaj ukreniti, če ne bodo obtoženi neučinkovitosti ali kar ’sabotaže’. (Dosledna – in marsikomu všečna – izpeljava te logike je sistem plačne stimulacije sodnikov po ‘učinkovitosti’.)
Po drugi strani takšno posredno politično izsiljevanje ali napovedovanje ukrepanja na široko odpira prostor za enako obrambo. Šrot in Zidar sta ga včeraj obilno izkoristila v sporočilih za javnost. Iz Pivovarne Laško so med drugim sporočili, da jih
vedno znova preseneča vehemenca nekaterih, ki želijo na vse možne načine škodovati uspešni in ugledni skupini slovenskih podjetij. In to vse od trenutka, ko vladajoči politiki ni uspelo prevzeti vodilnega slovenskega medija. Zaskrbljujoče je, da se v neposredno volilno kampanjo največje vladne stranke, vključujejo tudi vodstva državnih regulatorjev in organov, ki bi morala biti politično neodvisna. Janez Janša se namreč v svojih predvolilnih nastopih vztrajno sklicuje na v zadnjih mesecih domnevno učinkovito delo regulatornih uradov in agencij. Prepričani pa smo, da bomo v nadaljnjih postopkih dokazali, da še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije niso bili le-ti tako politično zlorabljeni. Poplava različnih postopkov, ovadb ali domnevnih preiskav kaže namreč zgolj na žalostno dejstvo, da so državne institucije z vojaško disciplino podrejene izključnemu cilju ponovne zmage Janeza Janše na volitvah. Ironično pri vsem tem je, da se želi oblast z vsemi temi aktivnostmi prikazati kot žrtev lastne štiriletne vladavine.
Iz SCT pa, da
sklepe vlade v zvezi s poročilom prometnega ministrstva glede dogodkov v stari galeriji predora Šentvid razumemo kot “poskus zlonamernega uničenja podjetja”, vnaprejšnje obsojanje za krivdo, ki ni dokazana
in opozorili, da
zakon o javnem naročanju ne pozna pojma “črna lista”, pač pa zahteva, da javni naročniki oddajajo naročila najugodnejšim ponudnikom, pri čemer morajo upoštevati načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Zato pozivi k sestavi “črnih list” pomenijo neposredno pozivanje h kršitvi osnovnega načela pravne države, načela zakonitosti.
Da so po objavi člankov o sumu kaznivih dejanj sedmih odgovornih oseb iz podjetij laške skupine v Dnevniku in Financah včeraj nemudoma oživele govorice o skorajšnjih aretacijah, ne more biti presenetljivo, razkriva pa ’stanje’ pravne države v Sloveniji. (Kljub razlikam v odtenkih se meni ne zdi kakovostno bistveno drugačno kot tista davna – in upal sem nepovratno zgodovinska – leta, ko je nek vplivni tovariš najprej razložil, zakaj za nekega profesorja iz Sarajeva ne more biti demokracije, potem pa so slednjega – kakor smo vnaprej vsi vedeli, da se bo zgodilo – prijeli in obsodili.) Ta ‘pravna država’ za ’svoje’ poljubno osumljene grešnike dokaze išče naknadno, ignorira pa zbrano gradivo o osumljenih, ki jih je izbrala za brezgrešne. Je kdo rekel Patria?
Možnosti za uspešno delo policije, tožilstva in sodstva ali za pocenitev in bolj kakovostno gradnjo javnih objektov v takšnih okoliščinah niso večje, ampak manjše. Sleherni ukrep prvih postane lahek plen dobrega odvetnika, sleherni razpis pa ob vnaprejšnji izključitvi največjega domačega ponudnika ublaži konkurenčno tekmo. Rečeno ‘po domače’, z Janšo za petami lahko tudi Šrot konča v marici in nekajurnem priporu, Zidar pa še kdaj dobi na roke plastične lisice. Kaj hujšega se jima ne more zgoditi.
Tak zapis nastane, če verjameš in pritrdiš, da imajo v Laškem in SCT prav.
To, da se o Šrotu ve več kot o Bavčarju, je posledica tega, da se Šrot sam namenoma bolj pojavlja v javnosti in da ima velik imperij.
[...] Vojko@razgledi.net: “Drugače rečeno, čeprav sta
E., vaš predsodek nima podlage v tekstu, kjer gre za sum o predvolilni igri vlade oz. dodatni politični instrumentalizaciji pravne države; Janša je v soočenju omenil, da v zakonu o privatizaciji iz l.99piše, da “divje privatizacije ne zastarajo”(in da ne gre za zakone, ampak za njihovo izvajanje)- krasno, če bo policijsko- tožilska pravna država z Brezigarjevno in Matejem na čelu “slepo” uporabila to klavzulo, ne pa po volji vlade in selektivnega spomina JJ-ja.
JJ je pač ugotovil, da si večina volilcev predstavlja pravno državo, kot voljo ljudstva z možnostjo linča. Taista ciljna skupina ljudi tudi nima težav pri kupovanju protikomunajzerstva od človeka, ki je kot predstavnik bivše komunistične partije romal po poteh “Saveza komunističke omladine Jugoslavije” v rojstni kraj totalitarne države. Prav tako jih ne moti, da strateške odločitve v SDS sprejemajo ljudje, ki so bili visoki funkcionarji komunstične partije.
Poglejmo resnici v oči: povprečen volilec pleše polko, se slini ob turbofolk starletah, sovraži cigane, pijan pretepa ženo in voli bivše komunistične funkcionarje.
sitj je povedal – dodajmo, da je zmeraj prisotnih kup oportunistov. zakaj ima prav?
-ker niti deklarirani demokrati v deželici ne razumejo demokracije, kot spoštovanje človekovih pravic posameznika, temveč jih vidijo, kot dikrtaturo večine nad manjšino (tako si predstvaljajo mandat pridobljen na volitvah)
-ker je z izenačitvijo plače načelnika gasilske brigade spodenjega dupleka z najboljšimi raziskovalci, ki jih država premore (pa naj so kakršnikoli že) minister za javno upravao uvedel uravnilovko večjo od SFRJ–ker naši,..
pravzaprav se mi ne da naštevati.
ampak postaja pa res nevzdržno to z veselicamo, ki se po športno-gasilskih društvih prično v četrtek in končajo v zgodnjih ponedeljkovih jutrih – pa a nismo v SFRJ anegdotično ugotavljali, da če nihče ne dela drugega kot otroke in se zabava, država pa skrbi za otroške dodatke, da starši lahko rajajo, .. da ta država mora enkrat k vragu in je šla, pa še 100 000 bosancev je plačalo zapitek z življenjem (by the way). pleše polko in se slini ob turbofolk starletah,.. na RTVSlvoenija 24 ur na dan.
Z večino ugotovitev v članku se ne morem strinjati, ker temeljijo na zelo šibkih argumentih (ki jim dodatno moč lahko dajo samo predsodki avtorja in/ali bralca). Na primer: sklep vlade glede “prepovedi” sodelovanja ZIL in SCT na razpisih temelji oz. citira ZJN in ima torej vso zakonito podlago. Samo zato, ker vlada reagira v enem primeru, v drugih pa ne, še ne moremo trditi, da ravnanje ni v skladu z enakostjo pred zakonom. Sploh zato, ker na tak način ukrepa prvič in je nekje pač treba začeti.
Glede omenjanja delniških parkirišč je enako. Primer Laško je največji in – predvsem po zaslugi medijev in Šrotov samih – najbolj razvpit. Če predstavniki vlade za predstavljanje določenih stališč ali aktivnosti v javnosti zaradi jasnosti/razumljivosti uporabljajo ta primer to še ne pomeni, da drugih ni ali da jih ne opazijo.
Argument da je zaradi tega pogostega omenjanja ogrožena neodvisnost organov pregona / da morajo nekaj storiti, sicer bodo obtoženi neučinkovitosti / je spet za lase privlečen, saj ne moreš samo zaradi zastoja v enem primeru pavšalno ocenjevati učinkovitosti državnih organov in tega vlada tudi ni delala. Razen če ne ločimo učinkovitosti in zakonitosti. Omenjanje sodniškega plačnega sistema v tej zvezi je zavajanje, saj le-ta nima nobene zveze z učinkovitostjo regulatornih organov in organov pregona.
Analogija s časi totalitarnega komunističnega sistema, ki mu je s pomočjo tajne policije vladala ena Stranka, je pa neumestna. Sem mislil, da obstaja splošni konsenz o tem, da je današnji družbeni ustroj vse kaj drugega kot “v odtenkih različen” in “kakovostno ne bistveno drugačen” od tistega izpred nekaj desetletij.
Skratka, članek veliko govori, pove pa nič tehtnega. Razen morda o avtorju samem.
beduin
če prav razumem, vse deluje kot urca…če pa se ene obravnava, druge pa ne ni frke..en krat je pač treba začeti…zaželjeno tik pred volitvami.
če se je gonja proti Šrot-tajkunom razlezla v vse medijske hiše, plačljive in tiste “gratis” pa so krivi Šroti,… mar bi bili tiho, kot nekateri drugi, pa bi vse bilo ok.
In ne nazadnje, živimo v urejeni pravni državi, kjer vlada demokracija, spoštovanje zakona ter človekovih pravic pa deluje v nulo.
oki, hvala, da ste končno nekaj povedali…o sebi .)
@mirjana
žal ne razumete prav. ampak to je vaša stvar.