Soočenje Janša – Pahor: revija zamujenih priložnosti

Osebno so mi politiki brez kravate sicer všeč, a le, če nimajo srajce in suknjiča. Če ju imajo, namesto kravate pa odpet zgornji gumb srajce, imam občutek, da se med sproščenim in ‘uradnim’ slogom ne morejo odločiti. In če mi to sporočajo med nastopom, s katerim poskušajo prepričati še neopredeljene volivce, da so najboljša izbira, potem pač dvomim, da se bodo znali in mogli odločiti v bistveno pomembnejših zadevah. Borut Pahor  je tako ‘vizualno’ izgubil sinočnje prvo predvolilno televizijsko soočenje (na nacionalki) z Janezom Janšo in s podobo sam spomnil na najbolj pogost očitek na svoj račun: da ne ve, komu bi bil rad bolj všeč. Na drugi strani je brezhibno opravljeni Janša z izbranimi privrženci neposredno za seboj (v kotu kamere) dal jasno vedeti, kdo so volivci, na katere računa. Med glavnima tekmecema pa je bila voditeljica Lidija Hren v obleki, ‘umetelni’, kot so bila njena vprašanja.

Če vzamem vse skupaj kot predpremiero za izbrano občinstvo, ki naj bi s svojim odzivom pomagalo nastopajočim v nadaljevanju prikriti slabosti in poudariti vrline, potem bi tvegal trditev, da imajo v volilnih štabih obeh tekmecev še veliko dela. Tudi v Janševem, čeprav je ta sinoči (spet) uspešno vsilil zamenjavo pozicij in Pahorja potisnil v obrambo ‘na njegovi polovici igrišča’. Ker taktiko, s katero se iz predsednika vlade prelevi v ‘vodjo opozicije’ in neredko že kar žrtev (’sil iz ozadja’) Janša uporablja že ves mandat, bi bil Pahor lahko nanjo bistveno bolje pripravljen.

Kolikor je bila doslej uspešna, je namreč ta taktika zaradi svoje predvidljivosti tudi ranljiva: ko Janša volivcem vbija v glavo, ‘da ni vedel, ker niso delovali regulatorni mehanizmi, ki jih je nastavila prejšnja vlada’, ga je treba samo vprašati, zakaj ga to nedelovanje ni motilo leta 2005, ko je varuh konkurence odobril prevzem Uniona in ko so (in še prej) mediji o neutemeljenosti takšne odločitve (in parkiriščih Pivovarne Laško) izdatno poročali; ko Janša drugič ali tretjič ponovi izjavo nekdanje generalne državne tožilke, češ da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje …, ga je pač treba vprašati, zakaj ne navede celotne izjave (… če je kot kaznivo dejanje ne opredeljuje zakon); ko Janša trdi, da mu je Sova prisluškovala protizakonito, ga je treba vprašati, zakaj vlada po vsem cirkusu okrog agencije ni predlagala spremembe 21. člena zakona o Sovi, ki ga pravniki tako različno razlagajo, da je že zato sporen.

Janša je bil sinoči tako predvidljivo ‘dober’, Pahor pa na drugi strani predvidljivo ‘vljuden’, celo tolikanj, da je Janšo, v tem primeru ‘zgolj’ političnega tekmeca, ves čas nagovarjal z gospodom predsednikom vlade. S tem je po eni strani sicer poskušal Janšo postaviti v vlogo, ki se ji je ta v glavnem odrekal, po drugi strani pa je sam sebe omejeval. A da noče biti ‘napadalen’, je Pahor izjavil dovoljkrat, zato česa drugega ni bilo pričakovati. Ko je tu in tam vendarle izkoristil žoge, ki so mu priletele na volej (’lepljivi prsti’, ‘pa smo pri delitvi na vaše in naše’, ‘ne komentiram medijev in ne imenujem kriminalcev’ …), pa je hkrati na drugi strani samega sebe prevečkrat tudi neprijetno presenetil (’uradni obisk’, ‘če so moji podatki točni’ …). Preveč gladko Pahorju torej nista šla od rok niti obramba niti redki hitri protinapadi.

Bistvo takšnih televizijskih soočenj je seveda spretnost ’spraviti skozi’ svoja sporočila ne glede na vprašanja in tekmeca. Tu ne gre za ‘napadalnost’ na tisti ravni, ki jo Pahor odklanja, pač pa za izkoriščanje ’slabosti’ nasprotnika. Janša je bil v tem pogledu neusmiljen in je Pahorja (zlasti pri ekonomskih zadevah) večkrat spravil v neugoden položaj (’če bi bil zloben, bi vas sedaj vprašal, kaj je proticiklični, ampak bom sam razložil’, ‘zdravstvena blagajna ni proračun, čakalne dobe pa so se skrajšale’ …), medtem ko Pahor očitno nima nikogar, ki bi mu znal inflacijske odstotke spremeniti v kilograme kruha ob začetku in koncu mandata ali kaj podobnega, s čimer bi mu prihranil navajanje odstotkov o inflaciji in nepravični delitvi gospodarske rasti.

Današnji pregled tiska in spleta (vključno s sinočnjimi Odmevi) kaže, da so ocene sinočnjega soočenja na moč različne: od 1 proti 0 za Pahorja do 5 proti 1 za Janšo. Sam bi dejal, da je bila to revija zamujenih priložnosti v prijazno počasnem ritmu, ki marsikateremu še neopredeljenemu volivcu ni olajšala odločitve. Prej nasprotno, pri čemer je Janša izrecno odprl prostor NSi in omalovaževal SLS, Pahor pa je s svojim nastopom pustil veliko prostora za Zares in LDS.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 15 na “Soočenje Janša – Pahor: revija zamujenih priložnosti”
  1. flatworld je rekel/rekla:

    Razmišljanja Vojka so v mnogočem točna. Zlasti glede analize položaja, da se je Janša spretno premestil v pozicijo “opozicije” in da se je Pahor pustil poriniti v obrambo. Konsezualnost in inkluzivnost v predvolilnih soočenjih “na štiri oči” prej škodijo kot koristijo saj v javnostri zameglijo razlike. Pahorjeva osnovna napaka in pomanjkljivost je, da ni znal (in ne zna?) za volilvce jasno ter nedvoumno prikazati (potencirati) ter poentirati na tem kje so med njim (SD) in Janšo (SDS) razlike. Pripomba, ugotovitev o obleki in odprti srajci je duhovita in točna. Včerajšnje (v torek posneto) soočenje ni bilo kramljanje na pikniku niti obisk pri Hribarju. Kravata ni potrebna a srajca bi morala biti zaprta. Kar zadeva konkretnosti samo dve povezani s Hrvaško. Prvič, podpora vstopu HR je smiselna a napačno obrazložena. Položaj HR ni enak položaju ob vstopu SLO, ki je vstopala kot nova članica z nepotrjeno mejo s sosedo, ki NI bila članica EU. HR bo vstopila v EU ne samo z nepotrjeno mejo s sosedami, ki še ne bodo v EU (BiH, Srbija, Črna gora)ampak s sosedoma (predvsem SLO a tudi IT, na morju!), ki je ŽE v EU. To pomeni imeti v EU članici (HR – SLO) z odprtim mejnim problemom. To pa je že možnost za nov problem, predvsem pa bistvena razlika. Napaka Pahorja. Drugič, glede ugotovitev komisije o pogovorih Janša – Sanader bi Pahor pač moral reči (ob upoštevanju, da ni želel odpirati problema, ki ima mednarodne razsežnosti in to ne samo do HR ampak tudi do Nemčije), da so nekateri člani komisije (npr. predsednik Gantar, pa Kumer, član komisije in SD!), da o “dogovorih ni dokazov, so pa bili pogovori o incidentih.” Ta definicija je veliko bližja resnici in zadeve mnogo bolj relativizira v smislu realnosti.

  2. ervinator je rekel/rekla:

    Meni pa se zdi, da je Janša sprejel Pahorjevo visoko spoštovanje, saj je Janša o sebi kot predsedniku vlade govoril v tretji osebi.

    Pahor ima problem, ker želi z evropsko, svetovljansko držo voditi stranko, polno demagoških skrajnežev. Usklajevati mora slabe nasvete od znotraj (SD) in pritiske od zunaj (Zares).

  3. james je rekel/rekla:

    pod reflektorji je tako neznosno vroče, da že na vodi kuhani riž povzroči potenje,.. in odpeta srajca je samo izkušnja, da nisi preznojen,..
    drugače pa so predhovniki že povzeli.
    prava poslastica bi bila janša : golobič. sprožila bi juriš janševih jurišnikov, gnev pri njegovih nasprotnikih,.. ne sicer toliko ekonomije, zato pa ljudem v zabavo in razmislek. upam, da iz tega kaj bo.
    sam pač ne mislim, da bi Pahor bil pravi nasprotnik – on je zmeraj tukaj nekje. soočenje je super, če so stališča jasna in nasprotna – pa naj pretehta argument.
    zamujena je bila priložnost, ker tekmeca nista bila prava.
    moje mnenje seveda.

  4. Tomaž Štih je rekel/rekla:

    “Pahor ima problem, ker želi z evropsko, svetovljansko držo voditi stranko, polno demagoških skrajnežev. Usklajevati mora slabe nasvete od znotraj (SD) in pritiske od zunaj (Zares).”

    Ta problem ima po mojem celotna “metro” koalicija. Kresalova ima prisiljeno obnašanje in ne deluje kredibilno, povrhu pa ima kot “voditeljica” še sugar daddy-ja, kar večino ljudi odbije.

    Golobič pa je otrok šole komunikacije Bojana Požarja in preprosto ne zna parirati sogovorniku v resnih debatah, kjer ni govora o “drugačnih politikah”, “drugačnih načinih”, “novi poti”, “janši, ki je grd”, “blaženemu Drnovšku”, “grozni GMO” in “sovražnim govornikom”, ampak o konkretnih in bistvenih zadevah.

    Levica trenutno nima odgovora na Janeza Janšo. Pahor je najboljši približek, ki pa preočitno igra na lastno osebnost, izumetničeno do perfekcije in preveč zanemarja vsebino.

  5. Kronik je rekel/rekla:

    Kdor hoče spremembe, naj voli Golobiča. Janša se z njim ne upa soočiti, rad pa se sladkobno pomenkuje s Pahorjem. Me pa je presenetilo, kako malo pojma ima Pahor o ekonomskih zadevah, res je deloval kot nek slabo napiflan FDVjevec, ko se je sršil z neko statistiko. Golobič bi tukaj Janšo povozil, če pa bi premier še kaj sikal, bi ga deklasiral s kako intelektualistično šalo. Zato Janša beži od Golobiča.

  6. Kolenkišta je rekel/rekla:

    Kje na svetu si pa še videl, da bi se premier na prvem prevolilnem soočenju spopadel s predsednikom stranke, ki obstaja dobre pol leta in ji javnomnenjske raziskave dajejo nek drobiž procentov?

  7. Kosta je rekel/rekla:

    Ne se trudit z svetovanjem eno je jasno G.J ne bo več premier.

  8. sajt je rekel/rekla:

    Don`t argue with a groupie :)

  9. vizz je rekel/rekla:

    Ok, mene osebno odsotnost kravate sploh ne moti – nasprotno, bolj mi je všeč da nekdo ne nosi kravate (tudi sam je ne maram), saj s tem daje vtis sproščenosti in odprtosti. Seveda pa je to odvisno od vsakega človeka posebej, mogoče pa nekaj pomeni tudi medgeneracijska razlika. Starejši volivci najbrž raje vidijo, da politik nosi kravato, medtem ko je pri mlajših ravno obratno.

    Toliko o kravati, glede na to da ji je bil posvečen cel prvi odstavek :)

    P.S. (malo za šalo): Če bi bil nacionalist bi se obregnil ob dejstvo, da je kravata izum Hrvatov hehe :) (ampak nisem ;) )

  10. Gumica je rekel/rekla:

    Uh, upam, da kravate ne bodo jeziček na volilni tehtnici. Po soočenju pa sem so dokončno prepričal, da bodo volitve izbira manj slabe opcije med slabimi.

  11. Tomaž Štih je rekel/rekla:

    Tudi jaz ne razumem, zakaj bi Golobiču izkazal to čast in zakaj potem ne naprimer tudi Saši Pečetu in Darku Kranjcu? Golobič ima tako ali tako v propagandističnih glasilih kolerične levice – Delu, Dnevniku, Večeru, Mladini in Magu – čisto dovolj kritja. Ni tedna, ko ne bi objavili velikega piarovskega intervjuja z njim. Nobene potrebe ni, da premijer sodeluje pri tej šaradi.

  12. Mirjana je rekel/rekla:

    Tomaž, ne gre za to ali je GG ali pa Peče dovolj “na nivoju”, da parira JJ-ju. Zame je predvolilna kampanija predstavitev vseh! strank, njihovih vodij, predvsem pa programov,…seveda, pa bi bilo dobro, da bi se kandidati tudi javno zavezali, da jim bodo, v primeru izvolitve tudi sledili in jih realizirali, v nasprotem primeru odstopijo sami,…pač moje mnenje in pobožna želja :)

  13. talon je rekel/rekla:

    @ TŠtih
    no, še veliko huje je – tvoj (če je to še po izgonu muze) Reporter mu redno posveča cele številke. Sploh si pa ti s svojimi bolestnimi ervinatorskimi pretiravanji golobičev največji promotor. Morda je tudi tu on v resnici zadaj…

  14. Tomaž Štih je rekel/rekla:

    Ervinator in jaz pripadava različnim političnim opcijam; toda v krču vzorca “kdor ni z nami je proti nam” je to težko razumeti – tragikomično pa je, da to še najtežje razume tisti del, ki se je deklarativno rojeval kot nekakšno “nadblokovsko gibanje” (žnjta pot), danes pa (potem ko je prevaral celo Slovenijo s svojo “novostjo” in “drugačnostjo”) podpisuje izključevalne deklaracije o “nesodelovanju z enim blokom”.

    To deklarativno nadblokovstvo smo nekateri že na začetku prepoznali kot prazno retoriko ali pa naivno in neresno politično oceno sanja – karkoli že svojemu idolu raje pripišeš? To nima veze z mojimi političnimi preferencami in tvojemu mnenju o domnevni pripadnosti mene enim ali drugim – takšna je realnost; tako so se zadeve pač razpletle.

  15. Martin Lazar je rekel/rekla:

    Žalostno. A Pahor bo predsednik vlade samo zato, ker slovenci ne bodo hoteli Janše v drugem mandatu.

    Levici NI potrebno ponuditi niti pol sposobnega protikandidata, saj si je J.J. že sam nakopal dovolj sovražnikov v svojem mandatu.

    Res škoda.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 11. januar 2010 

Kako se bo država postavila na noge? Deset dni novega leta napoveduje nadaljevanje lanskega, še nekaj mesecev in prevladala bo vsesplošna otopelost, ki jo bodo prekinjali samo občasni izbruhi nezadovoljstva. Bistvo problema je leadership, potreben celo v demokraciji. Hrepenimo po ljudeh, ki znajo voditi in prepričati, toliko bolj, kolikor jih nimamo. Borut Pahor bi ob tem ugovarjal, češ da je pripravljen sprejeti prelomne odločitve in odgovornost zanjo ter da marsikaj, kar mu očitajo/mo, izvira prav iz tega, ker se ne [...]

vojko, sreda, 28. julij 2010 

Svoboda medijev je temeljnega pomena za demokratičnost družbe in izgradnja (oblikovanje) sistemskega okolja za njihovo neodvisno delovanje v nenehno spreminjajoči se družbi in realnosti je trajna naloga vsake odgovorne vlade, te in vseh naslednjih. V samem centru tega okolja pa so kolektivi novinark in novinarjev, ki ustvarjajo novice in želijo neodvisno ter transparentno okolje, ki jim edino lahko omogoča objektivno podajanje informacij. To mora postati temeljna vrednota naše družbe. Država vsekakor ne bo stala križem rok ter nemo opazovala dogajanja [...]

vojko, petek, 25. september 2009 

Milan M. Cvikl ostaja generalni sekretar vlade. Kar je dobra novica. Če bi vlada svojega genseka včeraj razrešila, bi gotovo marsikdo pomislil, da ga je zaradi tega, ker premier Borut Pahor papežu še ni mogel osebno izraziti želje po krepitvi razumevanja in prijateljstva med državama. Nerazveseljiva plat dobre novice, da Cvikl ostaja, je dejstvo, da Cvikl ostaja.
Potem, ko je Pahor izrazil dvom v sposobnost (da razumljivo utemelji) oziroma korektnost (da ne zavaja) generalnega sekretarja vlade, bi človek od dostojanstvenega uradnika [...]

vojko, sreda, 11. november 2009 

En sam dan, pa imamo referendumsko zmedo, da bi komaj lahko imeli lepšo. Povzročila jo je vladajoča koalicija, ki, prosto po Murphyju, opozicije sploh ne potrebuje. Če je možno, da se spotakne in telebne na nos, bo ta koalicija to z največjo zavzetostjo storila sama, državljanu pa kar mimogrede onemogočila, da bi sploh še kaj razumel. Kaj šele, da bi jo ‘v stvari sami’, pa naj si bo še tako ‘dobra’, ‘zgodovinska’ in ‘fantastična’, podprl. Po včerajšnjem dnevu namreč ne [...]

vojko, petek, 8. januar 2010 

Janez Kopač, direktor energetskega direktorata na gospodarskem ministrstvu (Mateja Lahovnika), je v sinočnjih Odmevih na nacionalki ponudil več kot sijajen argument za šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Smiselno povzeto gre takole: Bi radi, da bi bila Slovenija po letu 2014 osem ur dnevno brez elektrike? Nobene, ampak prav nobene možnosti ni, je energično zagotavljal direktor, da bi se redukcijam (nekateri se morda spomnite: Redukcija, redukcija to je štednja struje, redukcija, u mraku se živi, mi štedimo struju, energiju električnu, nek’ ide [...]