Prebivalcem vasi vzdolž stare magistralke od Beltincev do Lendave včerajšnje odprtje hitre ceste vsekakor iskreno privoščim. Tudi Gornjeradgončanom in vsem drugim od Lenarta do Vučje vasi, ki jih bo nova cesta predvidoma oktobra odrešila večnih vibracij, hrupa, smradu …, skratka priklopniških in vlačilskih konvojev. In zdaj pride ampak …, ampak počasi bi rad vedel – kdaj pa naj to vprašam, če ne zdaj, pred volitvami – kdaj se bo kdo vsaj pol toliko kot s šentviškim ometom in luknjo v Markovec začel ukvarjati z železnicami. Sem ondan spet čakal nekoga tri četrt ure preveč glede na vozni red, tri četrt ure na slabe štiri ure previdene vožnje na relaciji, kjer bi smelo potovanje trajati največ dve uri.
Odkar je ‘propadel’ še vedno ne povsem pojasnjeni projekt vstopa Deutsche Bahn v slovensko logistično-transportno verigo (Luka Koper-SŽ-Intereuropa) te teme nihče ne omenja več. Poleg izmikajočih izjav in vtisa o nespretnem kramarjenju mi je ostala v glavi predvsem številka – devet milijard evrov – kolikor bi menda zahtevala temeljita posodobitev železniškega omrežja. Potrebna, da bi železniški transport (blaga) lahko konkuriral cestnemu s hitrostjo in ceno; okoljsko je že tako konkurenčnejši, toda okolje (še vedno) nima (realne) cene.
Khm, pa jo ima vsaj cestni transport? Po podatkih z Darsove spletne strani stane vožnja ‘najtežjih’ od Šentilja do Fernetičev (dobrih 200 kilometrov) okrog 40 evrov. Za približno enako dolgo pot priklopnika od Dunaja do Gradca je treba plačati nekaj manj kot 80 evrov, od Bregenza do Innsbrucka pa skoraj 90 evrov. (’Računalo’ avstrijskih cestnin je tukaj.)
Se kdo na Darsu in prometnem ministrstvu pred uvedbo novega (mikrovalovnega ali satelitskega) sistema cestninjenja ukvarja s tovrstnimi kalkulacijami in ‘transportno rento’ ali so, kdor in koliko je pač ‘pristojen’ za to, zaposleni predvsem ali zgolj s tem, kdo bo dobil posel uvedbe in upravljanja novega cestninskega sistema?
Če sem si dobro zapomnil, je nekako tretjino te dni odprtih avtocestnih odsekov v Prekmurju financirala EU iz kohezijskih skladov. S črpanjem sredstev iz njih – in strukturnih skladov – so precejšnje težave, iz obojih pa je mogoče pridobiti sredstva za infrastrukturne in regionalne projekte. Če jih sami ne znamo pripraviti – je morda kje stranka s kandidatom za gospodarskega ministra, ki bo najel ekipo zunanjih (tujih) izvedencev za pripravo teh projektov? Ki bo najel profesionalno ekipo lobistov za to, da projekti dobijo v Bruslju blagoslov? Ki bo poskrbel za takšen zakon o javnih naročilih, da bo dela mogoče oddati v razumnem roku in v enakem roku dobiti tudi neoporečno izvedena dela?
Ali pa naj se tolažim s tem, da železniška nesreča, kakršna se je zgodila pred nedavnim na Češkem, pri nas ni mogoča? Ker vlaki pač ne vozijo 140 kilometrov na uro.
...
[...] Kako poceni so drage avtoceste ali Kaj je z železnico – Razgledi Tag: had pise 20.08.2008 | | 8 x | had pise | SHARETHIS.addEntry({ title: “had priporoča branje blog zapisov”, url: “http://www.had.si/blog/2008/08/20/had-priporoca-branje-blog-zapisov-3/” }); | [...]
Kolikšen delež mora država, da pridobi sredstva iz strukturnih skladov, priskrbeti sama? Polovico? To bi bilo ogromno denarja.
Dober prispevek.
Žerjav je povedal, da je bil ta mandat cestni, naslednji bo pa železniški.
Da bo železnica v Sloveniji konkurenčna, bo potrebno popolnoma spremeniti proge – glede na teren z daljšimi predori. Zdaj se vlaki vozijo vse naokoli, po izredno hribovitih in zato počasnih območjih. Ne verjamem, da se lahko to popravi na krajši rok. Če hoče priti vlak npr. iz Maribora do Murske Sobote, se mora najprej peljati do Pragerskega, potem mimo Ptuja in po vsej tisti počasni progi do MS. Ne vidim, komu bi se splačalo, če pa po avtocesti isto razdaljo tovornjak prevozi v malo več kot 20 minutah.
Kar se mene tiče, je škoda, da niso ob prekmurski avtocesti hkrati vlekli še železnice (kot to počnejo v Franciji in ponekod tudi v Nemčiji), ki bi ob upoštevanju trenutnega poteka trase avtoceste brez problema omogočala hitrosti čez 200 km/h.
Za Prekmurje pa … če ne bi imeli toliko tovornjakov, avtoceste sploh verjetno nikoli ne bi dobili. Tako da so vsaj za to bili dobri, če so že povzročili celi kup drugih nevščečnosti.
z gornim se ne morem povsem strinjati. namreč, če ne bi bilo tovornajkov, bi v prekmurjo lahko imeli hitri priključek na avtocesto, ki bi šla po drugi strani mure in tako ohranili pokrajino (nepopravljiva škoda). neskončno boljša varianta. iz razlike pa bi imeli pa bi informacijsko avtocesto (ampak koga to briga) in vlaganja v razvoj sončnih elektrarn (in ne popolnoma zgrešenih plinarn, kjer se na kompleksih velikih kot JE Krško pridobiva plin iz hrane, za boga milega? in to iz tehnologije, ki so jo podtaknili velecenjeni severni sosedje); v prekmurju sonca ne manjka.
železnica pa je izjemni izziv, da se jo naredi na novo in tako, da okolja ne moti – to je priložnost “enkrat v življenju”. Ali ob avtocesti ali ne, pa pri nas ni enako kot drugje. jo pa nujno potrebujemo, tako da,.. na delo.