Lahko ‘iz glave’ poveste, za koliko je v letu dni padla delnica Telekoma? Za polovico, od nekako 480 na 240 evrov. V začetku letošnjega leta, ko je bila privatizacija še aktualna, je islandski Skipti zanjo ponujal 240 evrov. Komaj kaj bolje jo je v minulih dvanajstih mesecih odnesel drugi državni ‘velikan’ Petrol. Pa Luka Koper. Tudi onadva sta bila ‘v igri’ s (tujimi) ’strateškimi partnerji’ (Lukoil, Deutsche Bahn), od katere sta nazadnje ostala le še vedno po namenu skrivnosten Petrolov vstop v Istrabenz in sprememba prednostnih delnic države v redne (Luka). Jah, pred skoraj natanko letom dni je slovenski borzni indeks SBI dosegel vrhunec, odtlej gre pravzaprav samo še navzdol, tudi obseg prometa je na grafu komaj še viden.
vir: ljse.si
Tako je tudi 300 evrov, kolikor bi jih bil menda avstrijski Raishop pripravljen Infondu Holdingu plačati za Mercatorjevo delnico, če si bo urad za varstvo konkurence premislil, je čedalje boljša – in vse manj verjetna – cena. Mercatorjeva delnica je trenutno vredna skoraj polovico manj kot pred letom dni. Kajpak, tudi SBI je krepko, za dobro tretjino, padel.
vir: ljse.si
Manj kot SBI je v tem času padla delnica Pivovarne Laško, skoraj natančno toliko pa delnica Istrabenza.
vir: ljse.si
vir: ljse.si
Da med SBI in gospodarsko rastjo oziroma med rezultati podjetij in vrednostjo njihove delnice ni posebne povezave, še celo korelacije ne, smo ugotavljali že lani. Takrat, na (dosedanjem) vrhuncu slovenskega monopolija, sredi prvega pohoda ameriškega finančnega virusa in nekaj tednov, preden je izbruhnila ‘protitajkunska vojna’, so bila slovenska podjetja ‘boljša’ od Googla.
vir: marketwatch.com
No, kakšna izjema glede povezave vendarle obstaja. Denimo Krka.
vir: ljse.si
