Vojna za kavkaško nafto in plin

Rusije ne skrbi usoda ruskega prebivalstva v Južni Osetiji in Abhaziji, temveč z vojaško intervencijo zasleduje druge cilje, je prepričan poljski izvedenec za mednarodno varnost Kryszstof Kubiak. Najprej bi Moskva Tbilisiju rada izbila iz glave želje po članstvu v Natu in EU; vstop baltskih držav je s težavo sprejela, na Kavkazu pa česa takšnega ne bo dovolila, meni Kubiak. Poleg tega je Rusija veliko investirala v plino- in naftovode proti Evropi, Gruzija pa je dovolila gradnjo naftovoda od Bakuja preko Tbilisija do Supse ob Črnem morju, ki ga Rusi ne nadzorujejo; če se je Moskva sprijaznila z izgubo naftnih in plinskih nahajališč, se, pravi Kubiak, ne bo tudi z izgubo nadzora nad transportnimi potmi.

naftovodi.jpg
z dovoljenjem Graphic News

To še zlasti velja za plinovod do turškega Ceyhana, ki je tudi po pisanju poljskega dnevnika Gazeta Wyborcza trn v očesu Gazproma. Projekt Nabucco pod zdaj ironično zvenečim vzdevkom plinovod miru, je podpirala tudi EU, prav tako kot predvideni plinovod iz Azerbajdžana preko Gruzije do Črnega morja in naprej pod njim v Evropo (White Stream), saj naj bi z njima zmanjšala evropsko odvisnost od ruskega plina. Z napadom na Gruzijo da torej hoče Moskva omehčati Baku in ga prisiliti v odvisnost od ruskih transportnih poti, ki so zdaj neoptimalno izkoriščene.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 14 na “Vojna za kavkaško nafto in plin”
  1. Primož je rekel/rekla:

    In odziv mednarodne skupnosti je bil tudi pričakovan: prosijo, upajo in želijo, da bi bilo čimprej konec nasilja. Beri: naj že Rusi hitro dosežejo svoje, da ne bo treba nič ukrenit. Me prav zanima, kakšno je mnenje našega zunanjega ministra do te problematike in ali bo letel v Tbilisi na diplomatsko misijo. Res škoda, da so Rusi šele sedaj napadli Gruzijo, če bi jo spomladi, bi Rupel lahko dokazal, da je res pravi heroj, in lastnonožno šel golorok nad ruske tanke.

  2. Tomaž Štih je rekel/rekla:

    “naj že Rusi hitro dosežejo svoje, da ne bo treba nič ukrenit”

    Zelo lepo povzeto. Za celovito sliko mednarodnega odziva manjka še misel: “Krivi so Gruzijci in Amerika.”

  3. james je rekel/rekla:

    avtor prispevka ima prav, življenja in normalno prihodost izgubljajo gruzijsci prepolni lepih želja po sreči s strani zahodne demokracije, ki na rusko vplivno področje enostavno ne more. ali pač? za demokracijo do zadnjega gruzijce, ali za kaj že..?

  4. james je rekel/rekla:

    v izogib nejasnosti – tisto kar govorim je Rusi ven iz Gruzije. In cinična pripomba T. Štiha je več kot na mestu.

  5. Kronik je rekel/rekla:

    Kot kaže, Američani kljub svoji močni vojaški prisotnosti v regiji ne bodo posredovali za zaščito mlade demokracije.

  6. zirosi je rekel/rekla:

    Vojno so začeli Gruzijci sami, najbrž na določeno podlago in namige.

    Kar se mene tiče tukaj Rusi delujejo pozitivno, lahko bi celo rekli, da se zgledujejo po najdemokratičnejših državah in Natu, pa čeprav imajo zadaj povsem očitne gospodarske in politične interese – tako kot jih imajo tudi vsi ostali.

  7. Primož je rekel/rekla:

    @zirosi: misliš da so jo res začeli Gruzijci? To mi zelo diši na tistih 10 dni vojne v Sloveniji, ko je JLA tudi izjavljala, da smo vojno začeli Slovenci… mislim, da Gruzija težko začne vojno na svojem ozemlju.. je pa res da ne dopusti odcepitve.

  8. zirosi je rekel/rekla:

    @Primož
    Da nisi česa pomešal, če primerjamo situaciji, je Južna Osetija na mestu Slovenije, gruzijska vojska pa na mestu JLA.

    Je pa res, da Slovenija tedaj ni imela svoje Rusije – kar najbrž niti ni tako slabo.

  9. andrej je rekel/rekla:

    @Zirosi: morda si pa ti kaj pomešal. Konflikt ni od včeraj, vleče se slabih 20 let (prvič pa je izbruhnil že v letih 1917/18). Če vlečeš vzporednice z balkanom, ga lahko primerjaš z Republiko Srbsko Krajino na Hrvaškem. Tako kot Srbi, so tudi Osetijci v letih 1990-1992 etnično očistili območje in pregnali iz Chinvalija in JZ Južne Osetije vse Gruzijce.

  10. Kronik je rekel/rekla:

    Mogoče je boljša vzporednica Kosovo?

    http://drugidom.net/kosovski-sindrom/

  11. Primož je rekel/rekla:

    @andrej: si me prehitel, sem ravno hotel isto primerjavo narediti (ki je seveda dosti boljša kot moja s Slovenci). Je pa res, da je lahko komentirat takole iz varne razdalje. Zagotovo ne poznamo vseh dejstev. A vseeno ne verjamem, da so Gruzijci zaradi tega ali onega vzroka (eni trdijo, da so nasedli obljubam Američanov, da jih bodo zavarovali, drugi pa, da so preprosto izzivali Ruse) začeli vojno z Rusijo. Dosti bolj verjetno se mi zdi, da so vse skupaj izzvali Rusi, ker pač lahko – ker vedo da jih ne bo nihče ustavil.

  12. zirosi je rekel/rekla:

    @andrej, Primož

    Gruzijci so napadli Južno Osetijo – to je dejstvo, mimo katerega ne moremo.

    Lahko sicer rečemo, da so vse skupaj izzvali zlobni Rusi, kar pa ne spremeni dejstva, da so bili Gruzijci očitno dovolj neumni, da so se pustili izzvati in so napadli.

    Menim pa, da se lahko vsak narod odloča, v kateri državi in kako bo živel in če to omogočajo Rusi – čeprav zaradi svojih popolnoma sebičnih nagibov, jim bom zaploskal…

  13. james je rekel/rekla:

    Če sledimo tok misli v komentarjih je prisilni izgon Gruzijcev iz južne Osetije in Abhazije preden je veliki brat pričel maščevalno kaznovanje celega naroda (dovolj vojaško neobogljenega) kaj? Nekaj kar poderem kot Grozni in Čečene?
    Putinov postkomunizem dobiva podobo kombinacije stalinizma s prilagoditvijo gospodarstva stran od planiranja. Berem pa zanimoe primerjave z dogajani v SFRJ, tudi tisto pred balvan revolucijo na Hrvaškem (Krajina in vojni zločinec Goran Hadžić, če se prav spomnim imena)

  14. Peter Pan je rekel/rekla:

    “Menim pa, da se lahko vsak narod odloča, v kateri državi in kako bo živel in če to omogočajo Rusi…”

    Prav, naj imajo Oseti svojo državo, a naj jo imajo tudi Čečeni. Pa Škoti in Katalonci.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 28. april 2009 

Od razpada Sovjetske zveze je geopolitična usoda srednje in jugovzhodne Azije tesno povezana s prihodnjimi energetskimi transportnimi potmi. Energetski vrh v Sofiji 24. in 25. aprila je potrdil, kako strateško pomembne so 20 let po koncu hladne vojne prihodnje poti za dobavo nafte in plina. To velja enako za vzhodne in zahodne države, piše publicist F. William Engdahl. Med te poti sodi tudi plinovod Južni tok, ki bo predvidoma šel skozi Slovenijo.
Po razpadu Sovjetske zveze je zunanja politika Washingtona v [...]

sašo ornik, ponedeljek, 17. avgust 2009 

Ruski dvoglavi orel Medvedjev-Putin na energetsko-diplomatskem področju dela nadure. Ruske oblasti se zavedajo asa v svojem rokavu, to je svojega statusa energetske velesile. Potem, ko je vojaška moč skopnela in se je Rusija po lanski avgustovski vojni z Gruzijo znašla še v večji izolaciji glede  interesov v bližnji soseščini, ji v odnosih z zahodnimi in južnimi sosedi h gradnji strateških partnerstev pomagajo naftovodi in plinovodi.
Prejšnji teden se je predsednik vlade Vladimir Putin mudil v Ankari. Turčija, večna kandidatka za članstvo [...]

darja, torek, 12. maj 2009 

Vse ostrejši protesti opozicije v Gruziji in govorice o uporu vojske zaradi domnevno mafijskih metod predsednika Mihaila Sakašvilija kažejo, v kakšni dilemi je strategija Washingtona za obkrožitev Rusije. To je strateška dilema in ne vključuje le načrta ZDA, da bi Gruzija in Ukrajina postali članici EU, pravi publicist F. William Engdahl.
Sakašvilijev režim v Gruziji so po njegovih besedah določili v Washingtonu prek rožnate revolucije leta 2004, ko je moral oditi sovjetski veteran Edvard Ševernadze. Odvetnik Sakašvili, ki se je izobraževal [...]

darja, petek, 19. marec 2010 

Rusija je glavna dobaviteljica zemeljskega plina za EU in to bo tudi ostala, čeprav uradniki v Bruslju in Svetovni banki kot pomemben nov vir oskrbe izpostavljajo le ameriško-evropski plinovod Nabucco, ruskih Severni in Južni tok (ki bo šel tudi skozi Slovenijo) pa sploh ne omenijo. Pravzaprav Južni tok omenjajo posredno, ko govorijo o južnem koridorju za oskrbo EU, prek katerega naj bi v prihodnjih letih dobili med 5 in 10 odstotkov vsega plina. Med Kaspijskim bazenom in Egiptom je po [...]

darja, petek, 4. december 2009 

Še leta 2008 je bil ruski plinski gigant Gazprom, ki med drugim načrtuje gradnjo plinovoda Južni tok – za krak skozi Slovenijo je bila pravkar podpisana pogodba – in od katerega Slovenija dobi okrog 60 odstotkov zemeljskega plina, s tržno kapitalizacijo približno 300 milijard dolarjev četrto največ vredno podjetje na svetu. Zdaj je vreden le 90 milijard dolarjev in je padel na dno 30 največ vrednih družb na svetu. Roderick Kefferpütz, izvedenec inštituta CEPS v Bruslju, pravi, da so Gazpromova [...]