Junijska statistika je bila pravzaprav zgledna: na cestah je bilo 16 mrtvih. Tudi majska – 15 mrtvih. Aprila, zadnji mesec ‘nizkih kazni’ po starem zakonu, jih je bilo 25. Ministra Radovan Žerjav in Dragutin Mate sta se tako nemudoma pohvalila, da je tudi skupno od lanskega manjše polletno število mrtvih na slovenskih cestah (102 proti 133) že plod drastičnih kazni po novem zakonu. Z novim ZVCP smo dosegli svoj namen, je dejal Žerjav, in še, da bo zakon dosegel svoj namen tudi, če bomo prihranili samo eno življenje. Bilanca od prejšnjega četrtka do danes – osem mrtvih – tega ne zagotavlja. Lanski avgust je imel podobno krvav nekajdnevni vrhunec, le da nekoliko kasneje (železniški prehod Cirkovce, ljubljanska obvoznica pri Golovcu), poleg tega pa se v drugi polovici leta število prometnih nesreč s smrtnim izidom praviloma poveča.
Glede na evropski akcijski program bi »smela« imeti Slovenija leta 2011 na cestah največ 124 mrtvih, kar je številka, ki pred letošnjim julijem ‘izjemoma’ ni bila presežena. V statistiki EU je Slovenija resda boljša od nekaterih drugih (manj »motoriziranih«) držav, denimo Madžarske ali Litve, vendar tudi daleč od povprečja EU, sploh pa prometno-varnostno ‘najbolj razvitih’.
Pred desetimi leti, recimo, je bilo na avstrijskih cestah skoraj toliko mrtvih kot na slovenskih. Nekako 150 na milijon prebivalcev. Lani je v Avstriji na cestah umrlo 691 ljudi oziroma manj kot 90 na milijon prebivalcev. V Sloveniji še vedno dobrih 140 na milijon prebivalcev oziroma 293 (lani). Če naj bi držali korak z Avstrijci, bi »lahko« bilo mrtvih največ 173. (Temu bi bili zelo blizu, če bi ‘vzdržal’ letošnji majsko-junijski trend.) Lani pa je bilo smrtnih žrtev nesreč celo več v treh poprejšnjih letih in več kot leta 2001, ko je na slovenskih cestah umrlo 278 oseb.
Kakor je bilo od ministrov kratkovidno hvaliti se s statistiko po dveh mesecih veljavnosti novega zakona, tako jima tudi letošnje avgustovske klavnice ne gre neposredno pripisati. Ostaja pa dejstvo, da sta oba skupaj – in vlada kot celota – očitno ‘pozabila’, da bi bilo bolje ne oglobiti kakšnega tujca zaradi manjkajoče vinjete in prometni policiji kot prednostno in izključno nalogo (ob povečanem turističnem tranzitu) določiti zgolj nadzor nad varnostjo in spoštovanjem predpisov. A kaj, ko ocene kažejo, da je čez palec predvideni vinjetni iztržek hudo ogrožen.
...
Po podatkih ETSC (European Transport Safety Council) Slovenija ni nič boljša od Madžarske: 129 vs. 130 mrtvih na milijon prebivalcev. Litva 223, Latvija 177, Estonija 152, Grčija 150…
Številke 2001 – 2006 tukaj:
2001-2006: Avstrija -24%, Nemčija – 27%, Francija -42%
Slovenija -6%
http://www.etsc.be/documents/copy_of_Road deaths in Europe.pdf
Zgodovina teh zaostritev kazni se tako ponavlja, da bi počasi tudi že “prometni strokovnjaki” lahko kaj pokapirali. Verjetnost plačila kazni = višina kazni * verjetnost, da te dobijo. Po dveh mesecih se ugotovi, da je verjetnost, da te dobijo, blizu 0, pa gremo spet po gasu. Do novega povečanja kazni in psihološkega efekta, da tokrat pa res mislijo resno. Ampak kakorkoli pogledaš, vse kar je v zvezi s našim prometom je burleska. Se spomnim enga debila iz vojske, sina črnogorskega generala, ki je “naredil” prometni faks v Beogradu. Zgleda je podobno pri nas.
@stupid: in namesto da bi policijo pošiljali na regionalne in lokalne ceste, jih pošiljajo z radarjem na cestninske postaje, kjer preživijo celi dan, čeprav je na avtocestah zanemarljivo število nesreč glede na količino prometa. Tako se varnosti na cestah ne moremo iti, da pošiljamo policiste tja, kjer se največ pokasira, drugje pa se koljejo.
vsak naj prične pri sebi, tako hudo zlajnano je to z izobraževanjem, z bontonom, z bolečino, ki se ji prav,d a demorkacija ni avtokratskla vladavina povprečja večine, temveč je spoštovanje človekovih pravic posameznika (a je potrebno to razložiti, tema v noči in mir za počitek, se razumemo?).. a je danes v družbi to pozabljeno? Ceste vsekakor to potrjujejo. Torej nazaj k osnovam, zakaj smo rinili v demokracijo (da nam ne vlada kolektivizem vaških gasilskih veselic in mestnih novoletnih kramarij), kakšno mesto ima bonton v sodobni družbi?
Da bi vse nadzorovali najbolje, da kar vsi oblečemo uniforme – in glede na stanje je morija manjša, kot bi človek pričakoval.
Ko rešimo vprašanje obnašanja posameznika, se bomo lahko ubadali s povečanjem varnosti prometa in predvsem, kako vso maso spraviti iz individualne mobilnosti na visoko kvaliteten in neskončno manj moteč javni promet.
Višje kazni imajo bore malo učinka. Ampak, na tem mestu kriviti vinjete za pomanjkanje policistov je demagogija. Itak so za nadzor angažirali prej zaposlene v Darsu, ne pa toliko prometne policije. Ne glede na to se je slovenska policija okrepila z množico radarjev-avtomoblili. To je dobro. Kar še zelo manjka, je še dodatna množica radarjev-kamer, ustreznejša signalizacija, ježi na vstopih na avtocesto, itn. Se pravi, predvsem tehnična oprema. Skupaj s poostrenim nadzorom bo prišla tudi višja prometna kultura.