Kako pomembno vlogo ima v posamezni članici EU varčevanje ze energijo in povečanje energetske učinkovitosti, odražajo nacionalni akcijski načrti, ki so jih nacionalne vlade morale pripraviti in poslati na evropsko komisijo na podlagi direktive o energetski učinkovitosti. Slovenska vlada je januarja sprejela načrt, v katerem so predvideni ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v skladu z direktivo za 9 odstotkov v obdobju od leta 2008 do 2016. Ker ga je med zadnjimi poslala na evropsko komisijo, kjer ga bodo ocenili enako kot akcijske načrte preostalih članic, ga do maja še niso prevedli, izvedenci Energy Efficiency Watch (EEW) pa ga za evropsko komisijo še niso mogli analizirati.
Za pripravo in izvedbo akcijskega načrta je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Na predlog ministrstva za gospodarstvo pa je vlada 17. julija sprejela energetsko bilanco za leto 2008. V tem dokumentu piše, da “postopna revitalizacija in prestrukturiranje industrije ter naraščanje deleža storitvenih dejavnosti izboljšujejo energetsko učinkovitost”. Toda gospodarska zbornica Slovenije v svojem mnenju o akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost opozarja, da Slovenija po energetski intenzivnosti zelo zaostaja za povprečjem v EU, zaradi tega so potrebni rigorozni ukrepi. Zbornica opozarja, da Slovenija v resoluciji o enenrgeskem programu že ima cilje za povečanje energetske učinkovitosti, a je do zdaj uresničila le 5 do 10 odstotkov letnih ciljev.
Za EU -25 zaostajamo za 56 indeksnih točk, za EU-15 pa za 66. Kazalec sicer kaže pozitivne trende, a prepočasne izboljšave zaradi čezmerne rasti rabe energije, emisij, s tem pa odvisnosti od uvoza energije . Za izenačitev z EU-15 bi potrebovali več desetletij. V EU pa je z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost EU predvidena nova dinamika, in sicer letno izboljšanje energetske intenzivnosti v EU za 1,8 % (na primarni ravni). To pa pomeni, da bo nujna tudi nova dinamika v Sloveniji, da doseže primerljivo konkurenčnost z EU.
Izvedenci EEW so pregledali načrte od 21 članic, načrte 12 članic pa so podrobneje analizirali in na njihovi podlagi ocenili, da članice EU varčevanju z energijo in povečanju energetske učinkovitosti posvečajo premalo pozornosti. Najbolj ambicizni načrt ima britanska vlada, ki namerava do leta 2016 prihraniti kar 18 odstotkov energije, torej še enkrat toliko, kot ji to predpisuje evropska direktiva.
V skladu z direktivo morajo vlade v akcijskem načrtu posebej predvideti ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju, ki naj bi bil zgled, da se izplača z energijo varčevati in jo uporabljati učinkovito. Češka in Madžarska v svojih akcijskih načrtih te zahteve nista uresničili. Za Madžarsko na EEW ugotavljajo, da edina ni navedla, kako bo informirala potrošnike o možnostih za varčnejšo in učinkovitejšo rabo energije. Nekatere članice so navedle, da bodo za informiranje poskrbeli pristojni uslužbeni javnega sektorja, nekatere pa bodo to prepustile energetskim podjetjem in zasebnim podjetjem.
Danci in Britanci so že ustanovili javni sklad za financiranje ukrepov, Nemci, Slovaki in Madžari ga nameravajo ustanoviti. Deset članic v svojem akcijskem načrtu ni navedlo vira financiranja. Pri izvedbi ukrepov je več različnih ovir, zaradi tega je treba najti ustrezno kombinacijo političnih instrumentov in ukrepov za njihovo premagovanje in v večini držav članic se vlade tega zavedajo, ugotavljajo v EEW. Za večino sektorjev so predvidele obširne svežnje ukrepov, premalo pozornosti pa so namenile zlasti kmetijstvu, to velja predvsem za Francijo in Poljsko.
Often, a specific combination of different barriers and obstacles impedes the implementation of an energy efficiency measure in a certain country. Furthermore, barriers and obstacles differ between market actors, fields of application or technology. Therefore, in most cases, a bundle of policy instruments and measures is needed to overcome these barriers and to address the different actors in the market chain. For example, push and pull strategies address different parts of the market at the same time. In most MS, thinking in such “policy packages” is well established. For most sectors, the NEEAPs provide comprehensive packages, even if in a varying complexity. The agricultural sector, however, is underrespresented. This accounts especially for France and Poland, the states with the largest agricultural sector in the EU.
Večina članic je v svojem akcijskem načrtu predvidela dodatne ukrepe, niso preprosto vpisale tistih, ki so jih že izvedle oziroma jih izvajajo. Na splošno v EEW ugotavljajo, da imajo stare članice že izkušnje pri izvajanju ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in varčnejšo rabo energije, nove članice pa v precejšnji meri tovrstno infrastrukturo še vzpostavljajo. Na splošno pa bi države članice morale narediti več za bolj učinkovito in varčno rabo energije, saj je to hkrati tudi najcenješa pot za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 za 20 odstotkov in povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20 odstotkov v enakem obdobju na ravni EU, pravijo na EEW.
