Kako je izid posvetovalnega referenduma postal odločitev

Z aktom o razglasitvi rezultatov oziroma izidov poizvedovalnega referenduma se v državnem zboru prvič srečujemo in to je posledica zadnje spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Nastala je zadrega s samim naslovom, ker očitno predlagatelji želijo brati zakon tako, da govorijo o odločitvi, čeprav je slovenski javnosti jasno, da niso bile sprejete nobene odločitve in da bi bil primernejši naslov ne glede na eventualno nedomišljeno zakonsko dikcijo, da gre za akt o razglasitvi izidov referenduma, je korektna in nevtralna odločitev, tako je tudi predlagala kolegica Pečanova oziroma smo mi sopredlagatelji takega amandmaja na odboru, vendar večina tega amandmaja in dobre volje za korektno naslavljanje tega akta ni sprejela.
Vili Trofenik, poslanec Zares, med izredno sejo državnega zbora

V Poslanski skupini DeSUS menimo, da gre s tem predlogom sklepa za zavajanje. Že zjutraj na seji matičnega delovnega telesa smo opozorili, da ni mogoče govoriti o tem, da se razglašajo odločitve. Če gre za razglasitev izidov bi mi to podprli, če pa nekdo skuša poudariti in pred javnostjo pokazati, da so stvari odločene, potem moramo temu odločno nasprotovati. Do nobenih odločitev ni prišlo. Tudi ni namen posvetovalnega referenduma, da bi odločal. Namen posvetovalnega referenduma je, da takrat kadar nam v državnem zboru, kakor se je to pot zgodilo, zmanjka moči, da bi sami odločili, sprašujemo občane, občanke, državljane in državljanke kaj sami menijo o tem. Žal nam kakšnega zelo jasnega sporočila, razen odsotnosti, razen nepripravljenosti sodelovanja v tem postopku niso dali volivke in volivci. Republiška volilna komisija je napisala da gre za razglasitev izidov. Vrhovno sodišče je zapisalo da gre za pravnomočnost v zvezi z razglasitvijo izidov. To lahko preberete v gradivu, ki smo ga vsi dobili. In na poti iz republiške volilne komisije do državnega zbora so se ti izidi izgubili in nekdo jih je pretvoril v odločitve.
Vili Rezman, poslanec DeSUSa, med izredno sejo državnega zbora

Rezultat referenduma je za nas obvezujoč, ker rezultata ne podcenjujemo, bomo tudi podprli predlog, da se postopki povezani s pokrajinskim paketom zakonodaje nadaljujejo in zaključil tudi z glasovanji. Tako je normalno v vseh družbah z demokratično ureditvijo. Le pri nas bi radi ponovno uvedli drugačen koncept, ko bi za vse odločitve opozicija imela pravico veta. Poslanska skupina bo predlog sklepa podprla. Hvala lepa!
Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, med izredno sejo državnega zbora

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda – to je z obravnavo predloga sklepa o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, ki je bil 22. junija 2008. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, ki je bil 22. junija 2008 in ki se glasi: Državni zbor Republike Slovenije razglaša, da so bile na posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusom Mestne občine Ljubljana, ki je bil 22. junija 2008, sprejete odločitve, kot so ugotovljene v poročilu državne volilne komisije o izidu glasovanja in o izidu posvetovalnega referendumu o območjih in imenih pokrajin ter statusom Mestne občine Ljubljana, ki je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 72/08 z dne 17.7.2008.
/…/
Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za 37, proti 8.
France Cukjati, predsednik državnega zbora, med izredno sejo državnega zbora



 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Kako je izid posvetovalnega referenduma postal odločitev”
  1. buhtl je rekel/rekla:

    Tile pa res nimajo popolnoma NOBENIH ZADRŽKOV pri doseganju svojih ciljev.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 11. maj 2009 

Ustavno sodišče je v zadnjih petnajstih letih večkrat odločalo o referendumu, o prepovedi referenduma zaradi morebitnih protiustavnih posledic pa samo trikrat: ko je šlo za tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih, v zvezi z zavarovalnico Vzajemna in zdaj (prvič po ukinitvi predhodnega referenduma), ob odvetniškem zakonu. Ustavni sodniki orjejo ledino na terenu, ki bo v bodoče, upam si trditi, stalnica, ker bodo nasprotniki referenduma vedno poskušali dokazovati protiustavne posledice, da bi ga onemogočili. In ustavno sodišče bo spet edino lahko [...]

vojko, petek, 24. april 2009 

To je linč televizijskega vodstva znotraj Državnega zbora, ki ni potreben na tak način in naj se dogaja tam, kjer se pač želi dogajati. Državni zbor naj se pri tem ne udeležuje tega linča in zato bo naša poslanska skupina glasovala proti tem sklepom.
Aleksander Zorn, poslanec SDS, v državnem zboru
Ta logika, najprej diskreditacija, potem likvidacija, po potrebi tudi fizična, ki je danes ves čas tu prisotna in izhaja iz vseh besed, je nekaj, za kar smo vsi morda mislili, da [...]

vojko, sreda, 29. april 2009 

Slovenska politika ima očitno težave s ‘kompromisnim predlogom’ evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega mejnega spora (in sprostitev hrvaški pristopnih pogajanj z EU). Mediacija je ‘prerasla’, kolikor je mogoče verjeti neuradnim poročilom, v arbitražo, torej bolj pravno kot politično napravo, menda dvoumna so ‘postopkovna pravila’ in ‘terminski načrt’. Od tistega, kar piše v razvpitih sklepih državnega zbora, sprejetih zato, da bi se država izognila referendumu o hrvaškem vstopu v Nato, je Rehnov predlog – po tem, kar smo doslej [...]

vojko, torek, 16. junij 2009 

Namesto vsega tega pretresajo slovensko javnost in tudi vlado afere, ki so povsem nepotrebne in postavljate se tudi osebno za nekatere ministre, ki težko pojasnijo, kdo stoji v mreži podjetij,  katerih solastniki so singapurska podjetja, nizozemska podjetja. Zakaj ti ministri torej skrivajo svoje povezave v teh deželah, ki veljajo za neke vrste davčne informacijske oaze, kjer se pravzaprav nič ne more izvedeti. Ali je nekemu normalnemu podjetniku v tej državi logično in smotrno in smiselno, da se skriva za singapurskimi [...]

vojko, sreda, 27. januar 2010 

Za dve, tri ure dolg trenutek je včeraj zgledalo, da Karl Erjavec ne razume, ‘da ga punca ne želi več’. Morda tudi res ni vedel oziroma ni hotel vedeti, ampak si je preprosto samo želel ostati minister ali pa pred razrešitvijo vsaj zagreniti življenje predsedniku vlade Borutu Pahorju. Kakor koli, lajna o ‘varuhih pravne države’ ter ‘ustavnosti in zakonitosti’, ki jo je Erjavec včeraj vrtel v državnem zboru, je bila lajtmotiv ene najbolj dekadentnih epizod slovenskega parlamentarizma in politike sploh. [...]