Dobro obveščeni vedo povedati, da je znamenj o poskusih ’sprave’ med premierom Janezom Janšo in predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom čedalje več. Spet enkrat. Odločitev urada za varstvo konkurence, s katero Infondu Holdingu za zdaj ni odobril prodaje Mercatorja avstrijskemu Raishopu, s tem načeloma ni povezana. Če verjamemo, da je UVK neodvisni organ, Jani Soršak pa njegov direktor, ki ga zanimajo zgolj predpisi in njihove morebitne kršitve, ne pa tudi politične kombinacije in posledice. In čeprav jih ni malo, ki se jim zdi, da prav ta odločitev potrjuje nasprotno, češ da je urad z njo samo izpolnil željo Janše, da prekriža načrte Šrotu in ga pahne v težave, sam mislim, da neodobritev prodaje skoraj četrtinskega deleža Mercatorja tujemu kupcu ne dokazuje niti tega, da UVK ni neodvisen niti tega, da bo Janša nazadnje Šrota stisnil v kot in porinil v marico.
Prvo, kar je nemogoče spregledati, je Sorškovo poudarjanje, da je odločitev začasna, in pripravljenost Infonda Holdinga, da prouči pripombe urada in se poskuša dogovoriti s kupcem o spremembah pogodbe. Kot da bi šlo za igro z označenimi kartami, v kateri Soršak ponuja izhod za Infondove likvidnostne težave (s katerimi je bila, med drugim, utemeljena prodaja), Infond pa sporoča, da bo poskušal igrati tako, da navzven oznake na kartah ne bodo vidne. Po svoje nenavadna dobrodušnost varuha konkurence, s katero končno odločitev za nedoločen čas prelaga, čeprav si koalicijski krogi z Janšo na čelu na drugi strani že ves čas prizadevajo prepričati volivce, da je za levji delež inflacije kriv trgovski kartel, znotraj tega pa tudi vertikalna koncentracija med Mercatorjem in dobavitelji/lastniki.
Drugače rečeno, ker poskus prodaje Mercatorja Raishopu ni dokončno onemogočen, Infondu ni treba iskati novega kupca, UVK oziroma ATVP pa od laškega finančnega holdinga ni treba zahtevati ponudbe za prevzem Mercatorja. V tem pogledu je začasna neodobritev prodaje pravzaprav prijazna za Šrota in prijatelje (navzlic zamrznjenim gasovalnim pravicam), pa tudi za UVK oziroma Sorška, saj z njo ni prevzel nobene odgovornosti. Posledično, s tem pa ne namigujem, da je imel UVK to v mislih, pušča ta odločitev odprta vrata za nadaljnja mešetarjenja: Šrot je vendarle ‘dobil svarilo’ in se bo, pač glede na raven domnevnih likvidnostnih težav, najbrž spet pripravljen sprejeti domnevne Janševe kurirje, Janši pa se pred volitvami ne bo treba braniti pred očitki, da se je sporna prodaja najboljšega soseda (leta 2005) v imenu nacionalnih interesov in prodora na južne trge končala s (raz)prodajo Mercatorja tujcem.
Po vsem, kar se je v mesecih ‘protitajkunske vojne’, zlasti po rokohitrski aretaciji Ivana Zidarja in Boštjana Penka, zgodilo, je predvolilna ‘tržna vrednost’ Šrota v marici padla kot cene nepremičnin v Španiji. Nemara že pod vrednost, ki jo Janša bolj ali manj nejevoljno pripisuje ‘dobrim platem’ premirja s ‘prvim tajkunom’. Kajpak pa to premirje ne bi smelo zgledati kot to, ampak kot ‘nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi’. Mi ga kao lovimo, a on se kao ne da. Janša ima za to predstavo udobno izhodišče, saj zdaj Šrot bolj potrebuje njega kot on Šrota.
Dolgoročneje tehtnejši pa je sklepni pomislek iz današnjega komentarja Primoža Cirman v Dnevniku, namreč o samem konceptu ‘protitajkunske vojne’. Z volitvami pred vrati ponuja ta koncept, vključno z današnjo, prejšnjo in verjetno še kakšno izredno sejo, imenitno izhodišče za povolilno obdobje. Če Janša dobi nov mandat, se bo lahko takrat v miru odločil, kako, s kom in proti komu naprej, če ga izgubi, pa bo lahko skliceval nove izredne seje zaradi ’sprave’ novih oblastnikov s ‘tajkuni’. Koncept ‘vojne’, ki ne proizvaja pravnih posledic, pač pa generira nenehno ‘izredno stanje’ in ustvarja zgolj ‘politične žrtve’ (kakršne je, mimogrede, ustvarilo tudi lomastenje po medijih), tem pa zagotavlja ustrezno visoko ‘dividendo’, je namreč s stališča pravne države nevzdržen in za današnjo (levosredinsko) opozicijo nesprejemljiv. A bo ‘opuščanje’ takšne ‘protitajkunske vojne’ Janša znal razložiti kot posledico delovanja ‘centrov iz ozadja’ in (nekdanjih) strankarskih pripadnosti.
...
Hm ,.. pomoje našim politikom bo težko uspelo priti ven iz tega.