Od leta 1999 ima evropska komisija urad za boj proti goljufijam (OLAF). Njegove naloge so odkrivanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v evropskih institucijah, pomoč evropskim oblastem in oblastem v državah članicah pri boju proti goljufijam, opozarjanje na zakonske luknje, ki omogočajo zlorabe, in predlagi za njihovo odpravo. OLAF je pravkar objavil poročilo o odkrivanju goljufij v letu 2007, ki poleg statističnih podatkov vsebuje tudi nekaj konkretnih primerov goljufij, čeprav ne navaja, kdo je grešnik.
V Sloveniji je leta 2007 zabeležil 3 nove primere, s čimer je pri dnu EU. Na vrhu so Romuni s 95, Italijani z 80 in Nemci s 75 primeri. Odprtih primerov v Sloveniji je OLAF konec leta 2007 imel 6, 3 zaradi tihotapljenja cigaret, 1 zaradi domnevnih nepravilnosti na področju carine in 2 zaradi domnevnih nepravilnosti pri tuji pomoči. Italijani imajo recimo 12 odprtih primerov zaradi domnevnih nepravilnosti na področju kmetijstva in 14 zaradi domnevnih nepravilnsoti pri porabi denarja iz strukturnih skladov, Belgijci imajo 10 odprtih primerov zaradi tihotapljenja cigaret in 5 zaradi napak pri neposrednih plačilih, Nemci so s 7 odprtimi primeri na vrhu pri nepravilnostih pri carini, Romunija ima 14 odprtih primerov pri tuji pomoči.
Finančni učinek primerov nepravilnosti, ki jih je OLAF obravnaval v letu 2007, je 8 milijard evrov, od tega odpade 1,6 milijarde evrov na nepravilnosti pri strukturnih skladih, slabih 1,5 milijarde evrov na nepravilnosti pri plačilih na področju kmetijstva in po 1,3 milijarde na nepravilnosti pri tihotapljenju cigaret in nepravilnostih pri carini.
Med konkretnimi primeri, s katerimi se ukvarja, OLAF v okviru internih preiskav navaja, da je eden od uradnikov delegacije evropske komisije v eni od držav članic goljufal tako, da je kradel denar, prikrojeval računovodske podatke, dokazana mu je bila korupcija v sodelovanju z enim od lokalnih predstavnikov. Preiskava je pokazala, da je enako delal že njegov predhodnik. OLAF je primer predal sodnim organom države članice, v kateri se je to dogajalo, za vodjo predstavništva pa zaradi objektivne odgovornosti predlaga, da mu evropska komisija ne podaljša mandata.
OLAF je eden od generalnih direktorjev v evropski komisiji obvestil o sumu nepravilnosti v eni od agencij. Dva uslužbenca naj bi protizakonito poskrbela za prednostno obravnavo določenega ponudnika pri javnem razpisu za dovo opreme za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Preiskava je pokazala, da je posel sicer dobil najugodnejši ponudnik, je pa eden od uslužbencev zlorabil svoj položaj tako, da je tik pred oceno ponudb pridobil korist od enega od ponudnikov. OLAF je zanj predlagal disciplinski postopek, ali bo lahko ostal v službi na agenciji, pa bo odločil direktor agencije.
V okviru preiskav nepravilnosti pri direktnih plačilih se je OLAF lani ukvarjal s sumom plagiatorstva pri raziskovalnih projektih. Menedžer enega od raziskovalnih centrov naj bi pri enem od projektov, ki jih sofinancira EU, ponaredil poročilo in preprosto prepisal rezultate od enega prejšnih projetkov. Preiskava je pokazala, d ato ni bil enkratni dogodek, ampak so v tem centru sistematično uporabljali stare dokumente. Zadevo preiskujejo kriminalnisti v državi članici, evropska komisija pa zahteva povrnitev plačila v višini 1 milijona evrov.
Pri plačilih iz skladov za predpristopno pomoč je OLAF lani dobil prijavo posameznika o domnevnih nepravilnostih pri gradnji mostu in zdravniške ambulante na lokalni ravni. OLAF je v preiskavo vključil urad za boj proti korupciji v državi članici, preiskovalci so ugotovili, da pri več projektih izbrani ponudniki niso izpolnjevali predpisanih pogojev, zaradi tega bi morali biti izločeni. Preverili so tudi izvedbo projektov in ugotovili vgraditev slabših materialov v most, zato so se na njem že takoj pojavile poškodbe. Gradbeno podjetje je poleg tega kršilo več nacionalnih predpisov s področja varnosti, zaradi tega most ni varen. Evropska komisija na podlagi ugotovljenih nepravilnosti zahteva vrnitev 300 tisoč evrov, OLAF pa je primer predal nacionalnim sodnim organom.
Pri tuji pomoči v Latinski Ameriki je OLAF lani odkril projekt, pri katerem je nevladna organizacija z računovodskimi triki skušala napihniti vrednost in od evropske komisije dobiti 500 tisoč evrov več, kot ji dejansko pripada. EU je za projekt zagotovila 50 odstotkov denarja in že zahteva vrnitev preplačila.
Na delo urada OLAF seveda leti tudi precej kritik. Nekateri mu očitajo selektivnost pri preiskovanju nepravilnosti. Ne zdi se mu recimo sumljivo, opozarjajo, da Evropska agencija za varno hrano (EFSA) dosledno potrjuje predloge podjetij za odobritev gensko spremenjenih organizmov, pri katerih gre za milijonske in milijardne zneske v evrih in ta podjetja so pripravljena narediti veliko, da dobijo dovoljenje za prodajo in gojenje gensko spremenjenih organizmov v EU.
Lani v jeseni so predstavniki OLAF morali odgovarjati tudi na vrsto kritik zaradi neupravičenega ukrepanja proti nemškemu novinarju Hannsu-Martinu Tillacku. Belgijska policija mu je na pobudo OLAF preiskala pisarno in stanovanje, da bi odkrili uradnika evropske komisije, ki naj bi mu posredoval inforamcije o finančnem škandalu v evropski komisiji. Tillacku so očitali, da naj bi podkupil uradnika v zameno za omenjene informacije. Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da so bile Tillacku kršene temeljne človekove pravice.
...
> gensko spremenjenih organizmov, pri katerih
> gre za milijonske in milijardne zneske
Tudi pri ostalih podatkih o korupciji pogrešam smiselne primerjave. Ne zanima me formalno število neodvisnih kaznivih dejanj, pač pa za kakšne zneske gre. Natančneje, zanima me njihova teža glede na ekonomsko moč države. Konkretno koliko promilov BDP-ja posameznih držav se obrne v inkriminiranih koruptivnih dejanjih, ki jih preučuje OLAF.