To poletje v EU ni pričakovati izpadov električne energije, če ne bo nepredvidljivih vremenskih nevšečnosti, zagotavlja združenje operaterjev prenosnih omrežij ETSO. Prenosni daljnovodi so po oceni ETSO torej v ustreznem stanju, na voljo pa je tudi dovolj električne energije. O dolgoročnih zagotovilih, predvsem pa obveznostih nacionalnih operaterjev – v Sloveniji je operater Elektro Slovenije (Eles) -, da bo oskrba varna in zanesljiva, združenje ETSO ne poroča. Kakor je mogoče razbrati, ga evropski komisar za energijo Andris Piebgals za to oceno ni prosil, čeprav analize kažejo, da je omrežje marsikje potrebno obnove.
Prav tako bi bila dobrodošla ocena, kako obstoječe omrežje na ravni EU in tudi v državah članicah ustreza cilju, da bo treba v EU do leta 2020 povečati delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov. Sedanje elektrarne na premog, jedrske in plinske elektrarne so blizu industrijskih središč in temu je prilagojen tudi daljnovodni sistem. Vetrne elektrarne, denimo, so načrtovane daleč od porabnikov, še zlasti tiste, ki so načrtovane sredi Severnega morja. To električno energijo bo treba prenesti v notranjost do porabnikov.
Tudi slovenski prenosni sistem je prilagojen sedanjim velikim elektrarnam in prav tako ni nič slišati o načrtih in usklajevanjih Elesa in proizvajalcev električne energije o usklajevanju ali razmišljanju v tej smeri. Pravočasno načrtovanje je ključno, saj prebivalci zaradi elektromagnetnega sevanja gradnji novih daljnovodov večinoma ostro nasprotujejo, hkrati pa so daljnovodi tudi precejšen poseg v prostor. Če bo predlog za razdelitev obveznosti, ki ga je za Slovenijo predlagala evropska komisija, do konca leta sprejet, bo morala Slovenija svoj delež obnovljivih virov energije povečati na 25 odstotkov. Iz obnovljivih virov zdaj pridobi okrog 8 odstotkov električne energije, v EU ta delež znaša 6,5 odstotka.
...
Povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20% je iluzija. Kaj takega je možno samo v državah z ogromnim (neizkoriščenim) hidroenergetskim potencialom, takšnih držav pa je v Evropi bolj malo (npr. Norveška). V to bilanco pa nikakor ne smemo šteti “alternativnih” virov kot je npr. veterna energija!
kakorkoli, pohvalna je misel Žige Turka o alternativi: je samo ena, sonce, razum in srce. Kako zelo poživljajoče, da končno nekdo ne kuri drv in premoga in govori o obnovljivem in biomasi in podobnih neumnostih, medtem ko v zrak spušča, na koncu, žvepleno in dušikovo kislino, dušikove okside, žveplove spojine, kup ogljikovih plinov in delcev, ki so vse možne kemisjke sestave, recimo hlapne spojine kovin (izraz težka kovina se v stroki ne uporablja – problem je z definicijo).