Kandidati za predsednika sveta EU bi se morali državljanom Unije javno predstaviti, razložiti bi jim morali, kakšno vizijo imajo za vodenje sveta, meni slovenski predsednik Danilo Türk. Vse članice morajo imeti po njegovem mnenju enake možnosti pri izbiri kandidatov za to funkcijo. Tehnične rešitve, kako to izvesti, po njegovih besedah obstajajo. Zelo poenostavljeno povedano, lahko bi se recimo zgledovali po evrovizijski popevki, kjer ljudje odločijo, kdo bo zmagovalec. Seveda bi predsednika evropskega sveta dokončno potrdili voditelji držav članic, razlaga slovenski predsednik.
Türk je prepričan, da bo lizbonsko pogodbo, ki uvaja funkcijo predsednika evropskega sveta, vendarle ratificiralo vseh 27 članic Unije. EU se po predsednikovih besedah mora približati državljanom in izbira prvega predsednika sveta je je lahko ustrezna priložnost za to. Kasneje bi lahko na enak način izbirali tudi predsednika evropske komisije.
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso nad Türkovim predlogom očitno ni bil posebej navdušen, saj ga po pogovorih niti omenil ni. Sicer pa sam že nekaj časa v prestolnicah držav članic lobira za nov mandat na čelu evropske komisije – ravnokar mu je javno zagotovil svojo podporo predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi. Pri odločanju, kdo bo predsedoval evropkemu svetu, Barrosova beseda ne bo ključna, ključen bo dogovor med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki bosta za mnenje vprašala kvečjemu še britanskega premierja Gordona Browna.
Spomladi, ko je še kazalo, da bodo države članice brez večjih težav ratificirale lizbonsko pogodbo do konca letošnjega leta in bo z novim letom 2009 lahko začela veljati, so se Merklova, Sarkozy in Brown že uskladili, da bi za predsednika evropskega sveta predlagali predsednika luksemburške vlade Jeana-Clauda Junckerja in ne nekdanjega predsednika britanske vlade Tonyja Blaira. Toda Juncker jim je zelo hitro sporočil, da je funkcijo pripravljen sprejeti le, če bo imel možnost soodločanja, bo njegova beseda imela ustrezno težo – da bo lahko predvsem takrat, ko bodo ministri na zasedanju sveta EU zašli v slepo ulico, presekal neplodna prerekanja in sprejel končno odločitev. Protokolarni predsednik, ki bo zgolj slavnostno rezal trakove in hodil na slavnostne večerje, on ne bo, je bil odločen Juncker. In dobil košarico.
V okviru politične skupine evropskih ljudskih in krščanskih strank (EPP-ED) so se takoj oglasili iz avstrijske ljudske stranke in začeli lobirati za vodjo svoje poslanske skupine v nacionalnem parlamentu in nekdanjega kanclerja Wolfganga Schüssla. On menda ne bi bil tako zahteven kot Juncker, ker je Avstrija manjša članica, pa bi gotovo dobil njihovo podporo. Ker poslanci v evropskem parlamentu, ki so člani politične skupine EPP-ED, vse glasneje izražajo nezadovoljstvo z Barrosom, ki je tudi član te politične skupine, so tik pred irsko zavrnitvijo lizbonske pogodbe prišle v javnost informacije, da se tudi on zanima za funkcijo prvega predsednika evropskega sveta.
Svoje apetite imajo seveda tudi v politični skupini socialdemokratov, ki jim je v neformalni delitvi stolčkov po uveljavitvi lizbonske pogodbe sicer obljubljeno mesto visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki ga že zdaj zaseda španski socialist Javier Solana. Vodja politične skupine socialnih demokratov (PSE) evropskem parlamentu Nemec Martin Schulz v zadnjem času vztrajno opozarja, da ima politična skupina EPP-ED predsednika in večino komisarjev v evropski komisiji, da ima predsednika evropskega parlamenta in kar 21 voditeljev držav članic, ki odločajo na evropskem svetu, prihaja iz konservativnega tabora. Torej bi EPP-ED lahko brez težav prepustila kakšen stolček PSE.
Prav zaradi tovrstnih interesov, delitve funkcij med političnimi prijatelji, vračanja uslug in drugih kupčij politične elite, je težko verjeti, da bi Danilo Türk s svojim predlogom uspel. Toda somišljenike kaj hitro lahko dobi med manjšimi državami članicami, ki jih velike članice praviloma spregledajo, pa tudi med novimi članicami, saj najpomembnejše funkcije na politični in tudi uradniški ravni še zmeraj dobivajo ljudje iz starih članic. Tudi precej Ircev je zavrnilo lizbonsko pogodbo prav zaradi tega, ker so se naveličali kravjih kupčij evropske politične elite. Državljani zdaj neposredno na volitvah izbirajo le poslance evropskega parlamenta.
