Predsedniška tekma v ZDA je dobila še peto kandidatko. Zeleni (Green Party USA) so na sobotni konvenciji v Chicagu s 313 od 532 glasov izbrali triinpetdesetletno bivšo šestkratno demokratsko kongresnico iz Georgie Cynthio Ann McKinney. Za podpredsedniško kandidatko je bila izbrana hiphoperska umetnica in aktivistka Rosa Clemente.
‘Cynthia McKinney je moja junakinja,’ je povedala Clementova in dodala da ponosno sprejema povabilo za mesto podpredsedniške kandidatke. Potem je izpostavila priložnost za hiphop generacijo:
This campaign is the opportunity the Hip-Hop generation has been working for. This is our time to address the issues affecting our communities – rising unemployment, the high cost of food and housing, a lack of quality public education and access to higher education, the prison-industrial complex, and unaccountable corporate media. These issues are not being addressed by either the Republican or Democratic nominee.
“Prosim vas, da volite vašo vest, volite vaše sanje, volite vašo prihodnost, volite Zelene,” je McKinneyeva po izvolitvi v prvem krogu pozvala udeležence konvencije. Stranka na ameriški politični sceni ne pomeni ravno veliko. Pred štirimi leti jim je uspelo pridobiti le nekaj manj kot 120.000 glasov, skupno 0,1 %. Večji uspeh so imeli leta 2000, ko je za njih kandidiral Ralph Nader in pobral 2,7 %, ali 2,8 milijona glasov. Nader zdaj kandidira kot neodvisen kandidat, volitve novembra pa Zelenim, ki so člani zveze zelenih strank obeh Amerik, ne obetajo kakšnega posebnega uspeha.
Cynthia McKinney se je rodila v Atlanti in je poleg kandidata libertarcev Boba Barra druga kandidatka za predsednika ZDA iz Georgie. Leta 1992 je bila kot prva temnopolta Američanka iz te države izvoljena v Kongres, ta uspeh pa je potem ponovila še petkrat. Protivojna aktivistka je nasprotovala že prvi vojni proti Iraku in se je zavzemala za prepoved streliva na osnovi osiromašenega urana. Med predsedniško kampanjo leta 2000 je tedanjega demokratskega kandidata Ala Gora obtožila, da njegova ‘toleranca do črncev nikoli ni bila posebej velika’, saj ob sebi nikoli naj ne bi imel več kot enega temnopoltega. Ta obtožba je padla kljub temu, da je bila vodja Gorove kampanje temnopolta Donna Brazile. Po porazu leta 2002 je potovala po ZDA in Evropi in izražala svoje nasprotovanje drugi vojni v Iraku in Bushevi administraciji. Kot se je izrazila januarja 2004 v reviji Jet, je ‘ beli, bogati demokratski fantovski klub hotel, da ostane v zadnjem delu avtobusa.’ Kot zanimivost, istega leta kot McKinneyeva je bil poražen tudi Bob Barr, ki se zdaj za mesto predsednika ZDA poteguje pri libertarcih.
Leta 2004 je McKinneyeva ponovno dobila mandat, v katerem je nadaljevala s svojimi protivojnimi aktivnostmi in se zavzemala za človekove pravice, med drugim za prepoved izvoza orožja nedemokratičnim režimom. Nekaj prahu je dvignila marca 2006, potem ko je brez varnostne priponke vstopila v Capitol Hill, nakar jo je zaustavil policist, ki je ni prepoznal in je tekel za njo. McKinneyeva je policista udarila, za kar se je kasneje nekako opravičila, rekoč, da ‘v incidentu ne bi smelo priti do fizičnega kontakta.’
Po porazu leta 2006 se je oddaljila od demokratske stranke in koncu leta 2007 napovedala boj za mesto kandidatke na predsedniških volitvah 2008. V stranki so jo želeli na tem mestu videti že leta 2000 in 2004, preden pa se je Ralph Nader odločil, da bo na teh volitvah nastopil kot neodvisen kandidat, je bilo nekaj govora o tem, da bi bila kandidatka za njegovo podpredsednico. V soboto ji je uspelo, ameriška predsedniška tekma pa je dobila novo kandidatko, takšno, o kateri bržkone ob prevladi obeh kandidatov prevladujočih dveh političnih strank ne bomo več veliko slišali.
