Daniel Cohn-Bendit, evropski poslanec, ima dovolj tega, da ta ali oni šaljivec vsakih štirinajst dni diskreditira Evropsko unijo in izsiljuje. Kot recimo, pravi v pogovoru za spletni Spiegel, tisti poljski dvojček, tisti Lech Kaczynski, ki bi imel in moko in kruh hkrati. To ne gre, je odločen Cohn-Bendit in predlaga razpis referendumov o evropski integraciji v vseh članicah. Kdor bo za, ostane v EU, kdor bo proti, gre ven.
Kar zadeva položaj EU menim, da nismo na koncu, kajti vendar ta Unija deluje tudi še po irskem ne k lizbonski pogodbi ter kritiki iz Poljske in Češke. Toda razmere so vse težje in v resnici se postavlja vprašanje, kdo sploh še želi to evropsko politiko. /…/ Pravilni odgovor je mogoče dobiti le, če to vprašanje zares postavimo. Ne na kar nekakšnih referendumih, ki nikogar ne zanimajo, to je vendar čvekanje tja v en dan, brez slehernih posledic. Ne, sem za referendum, po eno ali dvoletnih pripravah, na katerem bi vprašali o nadaljnji integraciji EU. In kdor bo takrat rekel ne, bo pač zunaj. /…/ Tega Bruselj je odločil ne moremveč slišati. V Bruslju so kamni, nič drugega. Res pa morajo šefi držav in vlad tudi v stari Evropi prevzeti več odgovornosti, če naj bi ta EU delovala – oni oblikujejo njeno podobo.
