Andrej Bajuk – med lastno srečo in nesrečo stranke

Vojko povzema odlični komentar Milana Balažica o tem, kako je g. Andrej Bajuk počasi politično  bankrotiral svojo stranko NSi.  Iz komentarja se da razbrati, da naj bi bila g. Bajuk in NSi nekakšna žrtev predsednika vlade oziroma te koalicije. V resnici sta daleč od tega. Edina prava koalicija v tej vladi sta SDS in NSi oziroma natančneje poseben osebni odnos med predsednikoma obeh strank, ki gre daleč preko političnega partnerstva. Zato je na mestu drobna distinkcija: NSI ni, kot pravi Balažic, “prejela nešteto poniževalnih udarcev predsednika vlade brez ustreznega odziva”, pač pa si je te poniževalne udarce zadala popolnoma sama oziroma njen predsednik Andrej Bajuk.

Večina projektov, ki jih resorji pod vodstvom NSI niso izvedli (od neizvedbe konkretne in korenite davčne reforme, umika Harrah’sa iz projekta goriškega megazabavišča, ne-prihoda Deutsche Bahn v slovenski logistični steber, umika KBC in EBRD iz NLB, neizvedbe korenite fleksibilizacije trga dela, neizvedbe reforme socialnih transferjev v smeri poenotenja lestvic itd., itd.), jih niso izvedli zaradi aktivnega nasprotovanja ali neodločnosti samega predsednika stranke ali bojazni pred konfliktom s strankarsko bazo. Večino naštetih in drugih projektov so dejansko zminirali bodisi sam g. Bajuk bodisi sama stranka v bojazni pred konfliktom z bazo.

Edini udarec, ki ga je g. Bajuk dejansko dobil od predsednika vlade, je takratna odločitev premiera (spomladi 2005), da se gre v korenito davčno reformo v smeri EDS ter posledičnega sprejema reformnega projekta in vsilitve Simiča za šefa Dursa in Širclja za državnega sekretarja, odgovornega kabinetu  predsedniku vlade. Ampak to so bili trije one-off udarci v prvi četrtini mandata, ki jih je g. Bajuk hitro akomodiral in obrnil sebi v prid.

G. Bajuk ima, glede na moje izkušnje in izkušnje njegovih še aktivnih tesnih sodelavcev, tri osnovne karakterne lastnosti. Prva je cagavost, strah pred odločanjem in posledično bodisi odlaganje projektov na mizo do onemoglosti oz.  poskusprelaganja odgovornosti na sodelavce. To je večinoma posledica karakternih lastnosti ter deloma tudi pomanjkanja vodstvenih izkušenj v dosedanji karieri. Druga pa je pristna družabnost, humornost in svetovljanskost, ki je predvsem posledica njegovega službovanja v Medameriški banki, predvsem v zadnjem stadiju, ko je bil vodja kabineta predsednika Medameriške banke za Evropo v Parizu. Ta zadnja lastnost ga dela za izjemno prijetnega sogovornika, svetovljana, nekoga, s katerim greš lahko na izjemno prijetno kosilo ali večerjo. G. Bajuk je izjemno dober sogovornik v mednarodnih finančnih krogih. Dokler gre samo za kurtoazne pogovore.

Toda na žalost je ta njegova družabna lastnost povezana z njegovo tretjo karakterno lastnostjo, to je z nekim, kako naj se lepo izrazim, potuhnjenim latinskoameriškim drobnim prevarantskim duhom. Ne želim biti žaljiv, zato dovolite, da razložim. Saj veste, z nekom se ob prijetnem, zabavnem kosilu pogovarjate o poslu, ob macchiatu naredite obris dogovora, po konjaku in cigari pa ga potrdite s trdnim stiskom rok. Razidete se s prijetnim občutkom ne samo, da ste sklenili posel, ampak da ste ga sklenili s prijetno osebo. Toda bolj se ne bi mogli zmotiti. Ko se želite naslednjič pogovoriti o konkretnih modalitetah izvedbe posla, presenečeno ugotovite, da posla sploh še niste sklenili. Ampak da je sogovornik prišel s popolnoma novimi pogoji. In tako še nekajkrat. Dokler se vam tega ne da več početi. In to nikakor ni samo moja izkušnja, ampak izkušnja večine mednarodnih sogovornikov, ki so se – namesto samo prijetnega kosila in svetovljanskega pogovora o denimo morebitnih konturah nove ameriške zunanje politike – prišli pogovarjat o poslu. Pa s tem nočem biti žaljiv do g. Bajuka, ampak le nekako opisati njegov modus operandi po nekih, nam tujih, latinskoameriških metodah.

Po mojem je prav kombinacija teh treh opisanih lastnosti g. Bajuka kriva za rezultate tako njegovega ministrstva, resorjev pod nadzorom NSi kot tudi notranjih odnosov in razhajanj v stranki. Za dobre rezultate lastne stranke si je največja ovira prav g. Bajuk sam. Toda ob koncu mandata te vlade bo g. Bajuk še naprej čudežno briljiral in dobival priznanja v mednarodnih finančnih krogih, čeprav ni ničesar dejansko res sam naredil ali začrtal (ni zares privatiziral bank in zavarovalnice Triglav, ni vzpostavil učinkovitega nadzora nad finančnimi institucijami, ni vzpostavil javno-zasebnega partnerstva pri financiranju izgradnje javne infrastrukture, naredil je skrpucalo od davčne reforme itd.), pač pa se je le usedel na makrofinančni trend v smeri evra, ki sta mu ga pripravila prejšnja finančna ministra ter bivši guverner centralne banke ter trend ugodne mednarodne konjunkture, ki sta mu podarila uvedbo evra in avtomatsko zaostajanje javnih izdatkov za prihodki zaradi ugodne zunanje in domače konjunkture.

Stranka pa bo shirala. Ker zanjo ni ničesar naredil. Kot tudi ne za finančno ministrstvo. Toda pri svojem ministrstvu je imel srečo z zunanjimi trendi, pri svoji stranki pa jih nima.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 7 na “Andrej Bajuk – med lastno srečo in nesrečo stranke”
  1. medek je rekel/rekla:

    Za ministra Bajuka, če zna brati.

    Mainstream economics avoids these topics like the devil avoids holy water.

  2. james je rekel/rekla:

    stisk roke je pogodba. med ljudmi. dober posel pomeni stisk, da vse tiste majhne kosti v rokah boleče protestirajo. med ljudmi. tudi, če so politiki.

  3. beduin je rekel/rekla:

    G.Damijan, čeprav ste njegovo delo najbrž ocenili kar pravilno (ga tudi dovolj od blizu poznate), pa menim, da vas je kljub vljudnosti malo zaneslo. Osebne lastnosti g.Bajuka oz. vaše doživljanje teh lastnosti ne more biti stvar javne razprave. Kam pa pridemo, če bomo takole razpredali? Do vsesplošnega obkladanja in razpredanja o osebnostnih lastnostih, kdo je pogumen, kdo je dosleden, kdo je strahopeten, kdo prehitro odneha, kdo je časten in kdo ne.

  4. pijanec je rekel/rekla:

    beduin: meni se to ne zdi sporno. Osebnostne lastnosti so pri odločitvah izrednega pomena. Če te je strah hitrosti, tudi ne moreš biti voznik formule 1.

  5. tapata je rekel/rekla:

    OKOK, vse je res. Ni pa jasno, na čem temelji ta, sicer že večkrat izpričan: “posebrn osebni odnos” !
    Formula 1 in svetilnik Evrope sta vse bolj oddaljena.

  6. neikka je rekel/rekla:

    Dobro.
    Nimam kaj dodati.

    Tudi sama sem nekje zapisala, da kortuaznost in prijaznost nista niti slucajno merilo uspesnosti ministra.

    In kot v zakljucku avtor pravi, da …

    pač pa se je le usedel na makrofinančni trend v smeri evra, ki sta mu ga pripravila prejšnja finančna ministra ter bivši guverner centralne banke ter trend ugodne mednarodne konjunkture, ki sta mu podarila uvedbo evra in avtomatsko zaostajanje javnih izdatkov za prihodki zaradi ugodne zunanje in domače konjunkture.

    lahko samo potrdim. V Br smo to velikokrat slisali, hehe. Bravo!

  7. Sebastjan Jeretic je rekel/rekla:

    osebno sem z ministrom dvakrat poklepetal po oddaji Trenja in lahko pritrdim, da je izjemno prijeten sogovornik.

    ne glede na to, kako ocenjujem njegovo politiko, pa mislim, da niti izbira argumentacije niti izbira besed nista primerni takemu intelektualcu. v zadnjem času si v izjemni formi in uživam v tvojih tekstih. take eskapade pa niso potrebne.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sreda, 2. december 2009 

Učinek delovanja SID banke v zadnjem letu po nastanku krize in kreditnega krča najbolje ponazarja podatek, da je bilo iz virov SID banke izvedeno 78 odstotkov celotnega prirasta novih posojil gospodarstvu, torej iz naših plasmajev, ki smo jih dali preko poslovnih bank ali direktno podjetjem. Gospodarstvu smo tako v najbolj kritičnih časih plasirali 1,8 milijarde evrov, skupaj z deležem bank pa okoli 2,2 milijarde evrov kreditov. Bili smo tudi edina banka, ki se je v času krize nepretrgoma in uspešno [...]

jože p. damijan, četrtek, 26. november 2009 

Predsednik vlade za naslednja leta napoveduje stabilizacijo ob dolgotrajni stagnaciji. Ta retorika zlovešče spominja na začetek 1980. let. Nekdanja Jugoslavija pred bankrotom zaradi nesposobnosti vračanja dolgov, “stabilizacija”, Milka Planinc, pomanjkanje pralnega praška in kave, redukcije električne energije.
Tudi številke so neprijetno podobne. Nekdanja Jugoslavija se je med leti 1974 in 1979 v tujini zadolžila z 8 na 24 milijard dolarjev. V 1970. letih so bili krediti izjemno poceni zaradi presežka “petrodolarjev”. Po drugi naftni krizi leta 1979 se je začela globalna [...]

vojko, sreda, 30. december 2009 

Dokapitalizacija je po mojem mnenju razpisana le zaradi bančnega lobija v vladi, Franca (finančnega ministra Križaniča, op. a.) pa je še toliko laže prepričati o tem. Bančni lobi je bil v vseh vladah doslej, medtem ko ga denimo podjetja nimajo. V zvezi z bankami – kdo pa zdaj ne bi sprejel svežega denarja?! Strinjam se z guvernerjem Markom Kranjcem, ki je jasno povedal, da NLB denarja ne potrebuje. Prvič zato, ker je vprašljivo, koliko bi banke prispevale k okrevanju gospodarstva. [...]

vojko, torek, 25. avgust 2009 

Pretekli teden smo bili seznanjeni s tem, da prva dva razpisa jamstvene sheme nista bila uspešna. Banke niso uspele odobriti toliko kreditov, kot je bilo predvideno s strani vlade. Iz zgoraj povedanega sledi, da to ne bi smelo biti presenetljivo. Slovenija je v globoki recesiji in ne moremo pričakovati, da bi bilo gospodarstvo polno novih projektov. Tisto, kar gospodarstvo v takih težavah potrebuje, je predvsem refinanciranje obstoječih kreditnih linij, ki bi imelo v normalnih časih zdrave finančne temelje. Z omejevanjem [...]

jože p. damijan, torek, 17. november 2009 

Komentar je v originalu objavljen v Financah.
Jože P. Damijan, Sašo Polanec
Včasih se zdi, da nižje pa res več ne more pasti. Naš minister za finance namreč. Po mnenju širše in strokovne javnosti najslabši finančni minister v slovenski novejši zgodovini. Prejšnji četrtek pa smo bili priča dogodku, ki kaže, da so strokovni in etični standardi našega ministra za finance vendarle lahko še nižji od njegovega lastnega zadnjega negativnega rekorda. Minister Franci Križanič si je uradno vzel diskrecijsko pravico, da v roku [...]