Dvojna merila Janševih ministrov

Na spektakularno pridržanje direktorja SCT Ivana Zidarja in nekdanjega državnega tožilca Boštjana Penka se je zdaj odzval tudi notranji minister Dragutin Mate. Kot je zatrdil, so policisti delovali v skladu z zakonom, zdi pa se mu, da je o predlogu policije za hišno preiskavo odločal preiskovalni sodnik, ki naj bi bil “v tesni prijateljski povezavi” s Penkom. Sodnik Andrej Baraga je namreč predlog za hišno preiskavo zavrnil, ta odločitev pa se ministru ne zdi profesionalna, pač pa pristranska. Baraga je taka namigovanja že odločno zavrnil in se zgrozil, da se izvršilna oblast vmešava v sodno vejo oblasti in avtonomne odločitve sodnika.

Sedanje dogajanje je zlasti zanimivo, če ga primerjamo z odmevnim prestopom bivšega predsednika koprskega sodišča Bogomirja Horvata med odvetnike pisarne Francija Matoza. Naj spomnimo :

Septembra lani je na koprskem sodišču potekal zelo odmevni sodni proces zaradi domnevne utaje davkov koprskega župana Borisa Popovića, njegove žene Eve in sestre Laure. Vodila ga je neizkušena sodnica Tatjana Škrinjar, ki so jo kasneje premestili na nižje okrajno sodišče. Iz spisa je izločila vse, kar je obremenjevalo osumljence, državno tožilstvo je ostalo praznih rok in epilog je bil oprostilna sodba. Takrat so se pojavili sumi, da je bila oprostilna sodba dogovorjena, saj so mediji razkrili, da sta se predsednik koprskega sodišča Bogomir Horvat in Boris Popović (včasih je bil z njima tudi Franci Matoz) družila na kavah, zasebnih zabavah in kosilih. Potem je odjeknila novica, da Horvat odhaja v Matozovo pisarno za družabnika.

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je odredil službeni nadzor, saj so tudi sodniki kazenskega oddelka koprskega sodišča na sodni svet naslovili pismo, v katerem so opozorili na nepravilnosti pri dodeljevanju sodnih spisov. Šlo je za primer policista Vladana Obrenoviča, ki je bil v priporu in ga je prav tako zastopal Franci Matoz. Oba sta si namreč menda zaželela, da bi obtoženemu sodila Tatjana Škrinjar in tej je bil primer tudi dodeljen. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je primer takrat odstopil generalni policijski upravi, ki seveda deluje v okviru ministrstva za notranje zadeve.

Ob Testenu pa se je oglasil tudi minister za pravosodje Lovro Šturm, ki je dejal: “Vsako vpletanje izvršilne veje oblasti v sodni postopek je nedopustno. Sodišča pri svojem odločanju samostojna in neodvisna, so tretji steber oblasti, minister pa je politik in kot tak del izvršilne oblasti.” Po njegovem mnenju bi torej vsaka izjava ministra v tem primeru pomenila nedopustno vpletanje izvršilne oblasti v sodni postopek. Bogomir Horvat je bil predsednik sodišča potem še tri mesece, (medtem ko je Penka vlada že razrešila, bil je na dopustu in se je Zidarjem dobila zadnji dan pred odhodom v odvetniške vrste).

Kaže, da ministri iste vlade delajo in razmišljajo drugače. Ali pa so reakcije ministrov odvisne od imen udeležencev posameznih primerov? Še vedno namreč tudi ni podatkov, ali je policija Kosovo prijavo proučila in kaj je ugotovila. Prav tako je župan Popovič v lanskem procesu kot tudi v aktualnem pred koprskim sodiščem zmerjal policiste in kriminaliste, pa minister Mate ni stopil v njihovo obrambo. Pravzaprav se sploh ni oglasil. Se potem še lahko čudimo dvomom v pravno državo in sumom o politično insceniranemu odvzemu prostosti bivšemu tožilcu Penku?

* Barbara Verdnik bo kandidirala na državnozborskih volitvah na listi Zares

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Dvojna merila Janševih ministrov”
  1. bralec je rekel/rekla:

    Zelo ilustrativno. Čakam na Šturmova pojasnila.

  2. [...] demokratični družbi, po zadnji aretaciji Zidarja in Penka, je malce nesmiselno. Ko se podoben primer zgodi v Kopru, nihče nikogar ne privede dramatično na policijsko postajo. Govoriti o blaginji za vse, ko je 30% [...]

  3. WTF?! | Drugi dom je rekel/rekla:

    [...] BB, Mate in Janez, dajte mal uskladit zgodbo: postopek proti Penku je zaključen ali ni? Konzultacije pri ministru Šturmu. [...]

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
milan, nedelja, 22. marec 2009 

Maslo in topovi
Slovenski mirovniki niti trenili niso, ko je vlada z rebalansom proračuna izpolnila njihove sanje: namesto za vojaško opremo in razvoj so denar namenili – vrtcem. Vlada je vojski odtegnila debelih 41 milijonov evrov, skoraj polovico tega denarja pa bodo prejeli slovenski vrtci. Drugi otrok v družini ima z zakonom zagotovljeno brezplačno varstvo, kar pomeni, da mora to nekdo plačati, četudi slovenska vojska. Ta se bo morala letos odpovedati težkim izvidniškim vozilom za RKBO in taktičnemu transportnemu letalu. Lahkim [...]

vojko, četrtek, 1. oktober 2009 

Da mora država po odločbi ustavnega sodišča plače sodnikov uskladiti s poslanskimi ‘prav zdaj’, je ‘nesrečna okoliščina’. Da hoče SDS uskladitev, torej povišanje sodniških plač, preprečiti z referendumom, pa je nevarno cenena demagogija. Ne prvič in ne zadnjič največja opozicijska stranka z njo sporoča, da ne priznaje ovaj sud. Kakor tudi ne priznava nobene druge institucije sistema, ki ni instrumentalizirana ki si drzne odločiti v nasprotju z njenimi pričakovanji zahtevami.
Referendum o uskladitvi sodniških plač glede na odločbo ustavnega sodišča je [...]

vojko, torek, 5. januar 2010 

Državnemu zboru bom, tako kot to nalaga zakon, v 15 dneh predlagal razrešitev ministra Karla Erjavca, ministra za okolje in prostor. To pa zato, ker me je k temu pozval predsednik rečunskega sodišča. V tem času bo dovolj prostora za argumente v prid odločitvi, da se zaradi razlogov, ki jih navaja računsko sodišče, zamenja ministra Erjavca ali ne. O tem bo na koncu odločil državni zbor. Jaz mislim, da je prav, da se ta obravnava temeljito opravi in da se [...]

vojko, nedelja, 12. julij 2009 

To je eden od problemov vseh vlad, namreč da ministri pogosto iščejo ukrepe, ki bi dali vidne, merljive rezultate še v času mandata, da bi si na neki način zagotovili ponovno izvolitev. Na področju pravosodja bo s takimi ukrepi težko prodreti, praktično vsa naša načrtovanja so dolgoročnejše narave in tudi zato smo se dela lotili že ob samem nastopu funkcije. Tako da recimo za področje reforme kazenskega pravosodja sam ne pričakujem kakšnih statistično merljivih rezultatov reforme pred letom 2011, 2012. [...]

vojko, petek, 20. november 2009 

Ne vem, ali bo načrt Lukenda dosežen. Od leta 2004 naprej število novih zadev na sodiščih stalno narašča. Da bi se tu kaj odločilno obrnilo, bi se morala spremeniti pravna kultura. Lani je bil pripad najvišji do zdaj, okrog 800 tisoč zadev. Število rešenih zadev pa se tudi ves čas povečuje. In ključno: število nerešenih zadev od leta 2005 stalno pada. V 2005 jih je bilo nad 600 tisoč, zdaj jih je približno 420 tisoč. Brez prekrškov so številke še [...]